Page 202 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 202
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
kontinuiteta in – čeprav nekoliko zbledela – tradicija. Ko pa govorimo o
pomorski tradiciji na Slovenskem, govorimo dejansko o borbeni tradici-
ji. Naši mornarji so se že pod Avstrijo zavedali, da je treba braniti Jadran
pred naraščajočim italijanskim imperializmom, ki je postajal nevarnejši
od tako imenovanega »manjšega zla«, ki ga je predstavljala prav tako im-
perialistična Avstro-Ogrska. Med obema vojnama so naši fantje odhajali
v mornarico med drugim tudi zaradi slutnje boja proti fašizmu za osvobo-
ditev Primorske in Istre. Boja, kakor so si ga zamišljali, sicer niso dožive-
li, pritegnila pa jih je narodnoosvobodilna vojna. Tako vemo, da se je ve-
čina mariborskih oficirjev in podoficirjev mornarice znašla v vrstah OF, v
uničevalnih taboriščih v Nemčiji, a tudi v vrstah štajerskih partizanskih
enot. Na samem morju oz. direktno za morje pa so se v vrstah mornarice
NOVJ borili Ivan Fideršček, Oton Herman in Ratko Kosmač poleg že prej
imenovanih oficirjev.
Tradicijo so naši oficirji in podoficirji prenesli tudi v povojno obdobje.
Nova Jugoslavija jih je pritegnila s svojo napredno revolucionarno usmer-
jenostjo. Tako je Radko Pečovnik kot pilot luke v Kopru še posebej pripo-
mogel k razvoju slovenskega pomorstva.
Toda morje je vleklo tudi povojno mariborsko mladino. Novo usta-
novljena srednja pomorska šola v Piranu je med svoje dijake sprejela tudi
prve mariborske dijake, žal nimamo točnih podatkov o njihovem števi-
lu. Podatki višje pomorske šole v Portorožu navajajo do leta 1974 kar 62
diplomiranih štajerskih navtikov in strojnikov. Med njimi je bilo 11 nav-
tikov in 8 strojnikov iz Maribora. Torej več kot 30 % vseh štajerskih di-
plomiranih pomorščakov prihaja iz Maribora.55 Na osnovi podatkov viš-
je pomorske šole sodim, da jih je na srednji maturiralo kakih 40. Vendar
bo treba ta podatek še preveriti. Toda kot strokovni sodelavec edinega na-
šega ladjarja lahko rečem naslednje: današnji mariborski kapitani sodijo
med dobre poveljnike naših ladij. Enako izjavljajo strokovni delavci o po-
tencialnih mariborskih kapitanih, ki se že kažejo na ladjah v vseh svojih
sposobnostih, če lahko sodim prejšnje mariborske pomorščake po dana-
šnjih, potem moram reči, da je bil mariborski pomorski kader resnično
dober kader. O tem pričajo uspehi, ki sem jih tukaj navedel. Zato dovoli-
te, da zaključim nekoliko aktivistično. Po vsem, kar sem lahko ugotovil
55 Kernev 1975, 63–9. Tu so navedeni navtiki Jože Bukovšek, Rudolf Šuler, Jože To-
polovec, Alojz Duh, Marko Turšič, Jožef Vidic, Igor Dunkovič, Maksimilijan Pisec,
Viljem Nemec, Marijan Verglez, Darijan Jagnjič, Nikolaj Jamnik. Med diplomira-
nimi strojniki so prišli iz Maribora: Milan Žega, Radko Božič, Ljubo Terglec, Vojko
Hrast, Helmut Cvikl, Slavko Pinterič, Rajko Zorijan in Martin Lesar.
202
kontinuiteta in – čeprav nekoliko zbledela – tradicija. Ko pa govorimo o
pomorski tradiciji na Slovenskem, govorimo dejansko o borbeni tradici-
ji. Naši mornarji so se že pod Avstrijo zavedali, da je treba braniti Jadran
pred naraščajočim italijanskim imperializmom, ki je postajal nevarnejši
od tako imenovanega »manjšega zla«, ki ga je predstavljala prav tako im-
perialistična Avstro-Ogrska. Med obema vojnama so naši fantje odhajali
v mornarico med drugim tudi zaradi slutnje boja proti fašizmu za osvobo-
ditev Primorske in Istre. Boja, kakor so si ga zamišljali, sicer niso dožive-
li, pritegnila pa jih je narodnoosvobodilna vojna. Tako vemo, da se je ve-
čina mariborskih oficirjev in podoficirjev mornarice znašla v vrstah OF, v
uničevalnih taboriščih v Nemčiji, a tudi v vrstah štajerskih partizanskih
enot. Na samem morju oz. direktno za morje pa so se v vrstah mornarice
NOVJ borili Ivan Fideršček, Oton Herman in Ratko Kosmač poleg že prej
imenovanih oficirjev.
Tradicijo so naši oficirji in podoficirji prenesli tudi v povojno obdobje.
Nova Jugoslavija jih je pritegnila s svojo napredno revolucionarno usmer-
jenostjo. Tako je Radko Pečovnik kot pilot luke v Kopru še posebej pripo-
mogel k razvoju slovenskega pomorstva.
Toda morje je vleklo tudi povojno mariborsko mladino. Novo usta-
novljena srednja pomorska šola v Piranu je med svoje dijake sprejela tudi
prve mariborske dijake, žal nimamo točnih podatkov o njihovem števi-
lu. Podatki višje pomorske šole v Portorožu navajajo do leta 1974 kar 62
diplomiranih štajerskih navtikov in strojnikov. Med njimi je bilo 11 nav-
tikov in 8 strojnikov iz Maribora. Torej več kot 30 % vseh štajerskih di-
plomiranih pomorščakov prihaja iz Maribora.55 Na osnovi podatkov viš-
je pomorske šole sodim, da jih je na srednji maturiralo kakih 40. Vendar
bo treba ta podatek še preveriti. Toda kot strokovni sodelavec edinega na-
šega ladjarja lahko rečem naslednje: današnji mariborski kapitani sodijo
med dobre poveljnike naših ladij. Enako izjavljajo strokovni delavci o po-
tencialnih mariborskih kapitanih, ki se že kažejo na ladjah v vseh svojih
sposobnostih, če lahko sodim prejšnje mariborske pomorščake po dana-
šnjih, potem moram reči, da je bil mariborski pomorski kader resnično
dober kader. O tem pričajo uspehi, ki sem jih tukaj navedel. Zato dovoli-
te, da zaključim nekoliko aktivistično. Po vsem, kar sem lahko ugotovil
55 Kernev 1975, 63–9. Tu so navedeni navtiki Jože Bukovšek, Rudolf Šuler, Jože To-
polovec, Alojz Duh, Marko Turšič, Jožef Vidic, Igor Dunkovič, Maksimilijan Pisec,
Viljem Nemec, Marijan Verglez, Darijan Jagnjič, Nikolaj Jamnik. Med diplomira-
nimi strojniki so prišli iz Maribora: Milan Žega, Radko Božič, Ljubo Terglec, Vojko
Hrast, Helmut Cvikl, Slavko Pinterič, Rajko Zorijan in Martin Lesar.
202
