Page 255 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 255
Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre (1849–1917)
Za vse pa je veljalo eno: za vsako ceno ubraniti Istro in Dalmacijo
pred italijanskim imperializmom. Zato so popolnoma razumeli Hausovo
odločitev, da ne napade Francozov v Otrantu in da se pripravi na vse dru-
gačne akcije. Za ceno Trsta, Istre in Dalmacije je Italija leta 1915 prestopi-
la v tabor antantnih sil in napovedala Avstriji vojno. Hausovo nezaupanje
se je izkazalo za upravičeno. On je namreč dobro vedel, da so mnogi gene-
rali in politiki verjeli v italijansko zavezništvo in da meje na Primorskem
in Tirolskem niso bile utrjene. Treba je bilo pridobiti čas, da se meja utr-
di in da vojska dostojno pričaka sovražnika. Za takšno možnost je imel
Haus izdelan plan napada, ki je imel popolnoma določen obrambni cilj.
Zato se je s poveljstvom 5. avstrijske armade na Primorskem dogo-
voril za napad italijanske obale in komunikacij ob njej. V noči na 24. maj
1915 je avstrijska mornarica iz Pulja, Šibenika in Boke Kotorske – glavni-
na je prispela iz Pulja – preplula Jadran in napadla italijanske komunika-
cijske centre. Haus je tedaj pisal:
»Na binkoštni ponedeljek smo imeli 5 mrtvih in nekoliko ranjenih,
Italijani pa 10–20-krat toliko; poleg tega so izgubili eno ladjo, eno
podmornico in eno letalo; preživele smo ujeli. Potem še nekoliko poto-
pljenih parnikov in ogromno škodo v Brindisiju, Bariju, Moli, Traniju,
Molfetti, Barletti, Manfredoniji, Viestiju, Termoliju, Anconi, Fanu,
Pesaru, Riminiju, Corsiniju, zlasti pa v Benetkah, tj. v arzenalu, pa
tudi v mestu, kjer ni umetnin.«
Preprosto in jasno. Akcija, ki so jo izvršili z vso možno natančnostjo
ter preudarno hrabrostjo, je za najmanj tri tedne razbremenila soško
fronto in dala 5. armadi čas, da se je utrdila ter odbijala vse češče in srdi-
tejše italijanske ofenzive. Zaradi te akcije je postala italijanska flota na
Jadranu precej neaktivna. Haus pa se je omejil le na obrambne boje na
ključnih položajih vzhodnega Jadrana. Le tu in tam je dal »zaveznikom«
vedeti, da je prisoten. V času, ko je on vodil mornarico, so si Italijani le
redko upali iz pristanišč, še redkeje pa so se pojavili na vzhodni polovici
Jadrana, od koder pa so jih avstrijske enote hitro pregnale.
Haus je umrl 8. februarja 1917. Do svoje smrti se je držal obramb-
ne koncepcije, ki jo je zasnoval Daublebsky. Neposredno pred tem, tj. ob
koncu januarja 1917, je na konferenci v Plessu skupaj s cesarjem Karlom
odklonil totalno podmorniško vojno, kljub sijajnim nemškim zagovorom
takšnega načina vojskovanja.
255
Za vse pa je veljalo eno: za vsako ceno ubraniti Istro in Dalmacijo
pred italijanskim imperializmom. Zato so popolnoma razumeli Hausovo
odločitev, da ne napade Francozov v Otrantu in da se pripravi na vse dru-
gačne akcije. Za ceno Trsta, Istre in Dalmacije je Italija leta 1915 prestopi-
la v tabor antantnih sil in napovedala Avstriji vojno. Hausovo nezaupanje
se je izkazalo za upravičeno. On je namreč dobro vedel, da so mnogi gene-
rali in politiki verjeli v italijansko zavezništvo in da meje na Primorskem
in Tirolskem niso bile utrjene. Treba je bilo pridobiti čas, da se meja utr-
di in da vojska dostojno pričaka sovražnika. Za takšno možnost je imel
Haus izdelan plan napada, ki je imel popolnoma določen obrambni cilj.
Zato se je s poveljstvom 5. avstrijske armade na Primorskem dogo-
voril za napad italijanske obale in komunikacij ob njej. V noči na 24. maj
1915 je avstrijska mornarica iz Pulja, Šibenika in Boke Kotorske – glavni-
na je prispela iz Pulja – preplula Jadran in napadla italijanske komunika-
cijske centre. Haus je tedaj pisal:
»Na binkoštni ponedeljek smo imeli 5 mrtvih in nekoliko ranjenih,
Italijani pa 10–20-krat toliko; poleg tega so izgubili eno ladjo, eno
podmornico in eno letalo; preživele smo ujeli. Potem še nekoliko poto-
pljenih parnikov in ogromno škodo v Brindisiju, Bariju, Moli, Traniju,
Molfetti, Barletti, Manfredoniji, Viestiju, Termoliju, Anconi, Fanu,
Pesaru, Riminiju, Corsiniju, zlasti pa v Benetkah, tj. v arzenalu, pa
tudi v mestu, kjer ni umetnin.«
Preprosto in jasno. Akcija, ki so jo izvršili z vso možno natančnostjo
ter preudarno hrabrostjo, je za najmanj tri tedne razbremenila soško
fronto in dala 5. armadi čas, da se je utrdila ter odbijala vse češče in srdi-
tejše italijanske ofenzive. Zaradi te akcije je postala italijanska flota na
Jadranu precej neaktivna. Haus pa se je omejil le na obrambne boje na
ključnih položajih vzhodnega Jadrana. Le tu in tam je dal »zaveznikom«
vedeti, da je prisoten. V času, ko je on vodil mornarico, so si Italijani le
redko upali iz pristanišč, še redkeje pa so se pojavili na vzhodni polovici
Jadrana, od koder pa so jih avstrijske enote hitro pregnale.
Haus je umrl 8. februarja 1917. Do svoje smrti se je držal obramb-
ne koncepcije, ki jo je zasnoval Daublebsky. Neposredno pred tem, tj. ob
koncu januarja 1917, je na konferenci v Plessu skupaj s cesarjem Karlom
odklonil totalno podmorniško vojno, kljub sijajnim nemškim zagovorom
takšnega načina vojskovanja.
255
