Page 253 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 253
Slovenski mornarji Avstrije v obrambi Dalmacije in Istre (1849–1917)
material. Modernizirati in nadalje utrjevati vojno luko v Pulju je postal
skoraj imperativ. Predvsem pa je bilo potrebno graditi nove ladje.
Daublebskyjev program je terjal gradnjo moderne, obrambi name-
njene mornarice, ki bi bila sposobna braniti celotno obalo in se upreti vsa-
kemu napadu iz Italije. Da sta parlament in vlada sprejela ta program, so
pripomogli predvsem slovenski oficirji, ki jih je Daublebsky pošiljal v mi-
nistrstvo za vojsko in v mornariško sekcijo na Dunaju. Program izgra-
dnje obrambne mornarice so v glavnem zagovarjali in izsilili Celovčan
Karl Žonta (Schonta), Ljubljančana Marij Franc in Franc Heinz, Tržačan
Rihard Pogačnik, Sežanec Karl Schaffer, Gradčana Anton Wiplinger in
Max Pitner, Celjana Karl Seidensacher in Lucian Ziegler, proti koncu pa
Tolminec Anton Haus in Ljubljančana Kamilo Schwarzl ter Maksimilijan
Kastner, torej ljudje, ki so kljub deloma nemškim priimkom v svoje kva-
lifikacijske listine zavestno vpisovali slovenščino kot narodni jezik in ki
so videli v italijanskem imperializmu večje zlo, kot ga je tedaj predstavljal
močno se razvijajoči avstrijski imperializem. Ti in še drugi slovenski ofi-
cirji so bili pravzaprav svetovalci ter tvorci obrambne politike, ki jo je za-
govarjal Daublebsky.
S pomočjo takšnih ljudi je Daublebsky dosegel, da je bil program
mornarice sprejet in da so ga začeli tudi izvajati. Med leti 1885 in 1903 je
bila zgrajena nova avstrijska mornarica. Iz njenega ustroja, gibljivosti in
dosega lahko sklepamo, da je bila namenjena bolj obrambi kakor napadu.
Toda kljub pospešeni gradnji pa ni nikdar dosegla deplasmaja italijanske
jadranske mornarice. Italija je namreč tekmo v oboroževanju na Jadranu
dobila na vsej črti. Vendar Daublebsky se ni opiral samo na ladje. Več po-
udarka je dajal ljudem. Ko je opazoval pripadnike raznih narodov v mor-
narici, je prav pri Slovencih odkril »najbolj pomorski narod v monarhiji«,
kakor se je sam izrazil. V njegovi dobi so Slovenci na področju pomorstva
izredno hitro napredovali. Prišlo je celo do tega, da jih je bilo v mornarici
nad 10 % od celotnega moštva, med tem ko so slovenske historične pok-
rajine dosegle komaj 5 % prebivalstva v monarhiji!
Daublebsky je umrl 5. decembra 1897. Njegovo obrambno koncepci-
jo so sprejeli vsi kasnejši komandanti mornarice z delno izjemo Hermana
von Spauna, ki je brez vidnih uspehov poizkusil spremeniti program.
Rudolf Montecuccoli pa se je programa, ki ga je Daublebsky postavil, stro-
go držal. Prav tako Anton Haus, na katerega je padla vsa teža strateške in
taktične odločitve.
253
material. Modernizirati in nadalje utrjevati vojno luko v Pulju je postal
skoraj imperativ. Predvsem pa je bilo potrebno graditi nove ladje.
Daublebskyjev program je terjal gradnjo moderne, obrambi name-
njene mornarice, ki bi bila sposobna braniti celotno obalo in se upreti vsa-
kemu napadu iz Italije. Da sta parlament in vlada sprejela ta program, so
pripomogli predvsem slovenski oficirji, ki jih je Daublebsky pošiljal v mi-
nistrstvo za vojsko in v mornariško sekcijo na Dunaju. Program izgra-
dnje obrambne mornarice so v glavnem zagovarjali in izsilili Celovčan
Karl Žonta (Schonta), Ljubljančana Marij Franc in Franc Heinz, Tržačan
Rihard Pogačnik, Sežanec Karl Schaffer, Gradčana Anton Wiplinger in
Max Pitner, Celjana Karl Seidensacher in Lucian Ziegler, proti koncu pa
Tolminec Anton Haus in Ljubljančana Kamilo Schwarzl ter Maksimilijan
Kastner, torej ljudje, ki so kljub deloma nemškim priimkom v svoje kva-
lifikacijske listine zavestno vpisovali slovenščino kot narodni jezik in ki
so videli v italijanskem imperializmu večje zlo, kot ga je tedaj predstavljal
močno se razvijajoči avstrijski imperializem. Ti in še drugi slovenski ofi-
cirji so bili pravzaprav svetovalci ter tvorci obrambne politike, ki jo je za-
govarjal Daublebsky.
S pomočjo takšnih ljudi je Daublebsky dosegel, da je bil program
mornarice sprejet in da so ga začeli tudi izvajati. Med leti 1885 in 1903 je
bila zgrajena nova avstrijska mornarica. Iz njenega ustroja, gibljivosti in
dosega lahko sklepamo, da je bila namenjena bolj obrambi kakor napadu.
Toda kljub pospešeni gradnji pa ni nikdar dosegla deplasmaja italijanske
jadranske mornarice. Italija je namreč tekmo v oboroževanju na Jadranu
dobila na vsej črti. Vendar Daublebsky se ni opiral samo na ladje. Več po-
udarka je dajal ljudem. Ko je opazoval pripadnike raznih narodov v mor-
narici, je prav pri Slovencih odkril »najbolj pomorski narod v monarhiji«,
kakor se je sam izrazil. V njegovi dobi so Slovenci na področju pomorstva
izredno hitro napredovali. Prišlo je celo do tega, da jih je bilo v mornarici
nad 10 % od celotnega moštva, med tem ko so slovenske historične pok-
rajine dosegle komaj 5 % prebivalstva v monarhiji!
Daublebsky je umrl 5. decembra 1897. Njegovo obrambno koncepci-
jo so sprejeli vsi kasnejši komandanti mornarice z delno izjemo Hermana
von Spauna, ki je brez vidnih uspehov poizkusil spremeniti program.
Rudolf Montecuccoli pa se je programa, ki ga je Daublebsky postavil, stro-
go držal. Prav tako Anton Haus, na katerega je padla vsa teža strateške in
taktične odločitve.
253
