Page 254 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 254
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
Ob začetku 1. svetovne vojne leta 1914 se je znašla avstrijska flota na
Jadranu skoraj v celoti blokirana. Francoska mornarica je namreč s po-
močjo nekaj angleških ladij zaprla Otrantski preliv. Haus je – zvest kon-
cepciji Daublebskyja – odločil, da bo flota služila le obrambi. Sam pravi o
tem naslednje:
»Prejemam anonimna pisma oficirjev in moštva, ki se hočejo boriti,
zmagati ali umreti in podobne neumnosti. Iz zaledja dobivam
anonimna pisma, ki me izzivajo, naj napadem, se mi rogajo itd. Nihče
pa ne pomisli, da bi nam celo uničenje Francozov ne prineslo nič
drugega razen slave in da bi pri tem na vsak način veliko izgubili. Če
bi nas takšna zmaga stala samo polovico naše flote – v kar bi mogla
upati samo optimistična norost – obstaja samo eden, ki bi se tega ve-
selil, tj. naš tretji zaveznik, ki bi se takoj počutil edinega gospodarja
na Jadranu in v Sredozemlju.« (5. december. 1914).
In na drugem mestu: »Floto moramo čuvati proti našemu tretjemu
zavezniku.« (16. januar 1915). Nekje je napisal še celo več: »Floto moram
hraniti za novo državo.« (19. marec 1915). Ni jasno, kaj je mislil z novo
državo, vsekakor ne dualistično urejene Avstro-Ogrske. Jasno pa je, da
mu je bila Italija – čeprav še članica Trojne zveze – že od vsega začetka
sovražnik zaradi »prepada sovraštva, izobčenosti in bojazljive roparske
strasti«, torej zaradi »roparskega imperializma«, kakor se je izrazil kasne-
je tudi njegov prijatelj in podrejeni Maksimilijan Daublebsky mlajši. Haus
ni Italiji nikoli zaupal. K sreči je imel okoli sebe oficirje, ki so mislili kakor
on sam in se z njim vred bojevali.
Nejasne predstave o »novi državi« so imeli tudi drugi slovenski ofi-
cirji mornarice, tako na primer Karl Kos iz Gradca, Fidelis Zeschko iz
Ljubljane, dr. Karl Prus iz Konjic, dr. Karl Holeček iz Celovca, Maksimilijan
Daublebsky mlajši in drugi. Med mlajšimi »nezadovoljneži« so bili kasnejši
kontraadmiral Oto Balzar, kap. korv. Albert Mahnič in kbl Jožef Kubelka
iz Ljubljane, kbl Viktor Vest iz Celja, kbl Anton Dolenc iz Loža, kap. freg.
Alfonz Wilfan iz Škofje Loke in drugi. Jasnejše predstave o »novi drža-
vi« so imeli kap. korv. Metod Koch iz Kranja, kap. freg. Adolf Mladič iz
Krškega, kbl Miroslav Makuc iz Slovenjega Plajberka, kbl Miroslav Grund
iz Dobrne, dr. Rihard Jug iz Solkana in vrsta mlajših oficirjev, med ka-
terimi so bili: pbl Ernest Peternel, Janez Potočnik, Pavel Kocijančič in
drugi. Le-ti so že dokaj zgodaj izključevali Avstrijo iz novih političnih
kombinacij.
254
Ob začetku 1. svetovne vojne leta 1914 se je znašla avstrijska flota na
Jadranu skoraj v celoti blokirana. Francoska mornarica je namreč s po-
močjo nekaj angleških ladij zaprla Otrantski preliv. Haus je – zvest kon-
cepciji Daublebskyja – odločil, da bo flota služila le obrambi. Sam pravi o
tem naslednje:
»Prejemam anonimna pisma oficirjev in moštva, ki se hočejo boriti,
zmagati ali umreti in podobne neumnosti. Iz zaledja dobivam
anonimna pisma, ki me izzivajo, naj napadem, se mi rogajo itd. Nihče
pa ne pomisli, da bi nam celo uničenje Francozov ne prineslo nič
drugega razen slave in da bi pri tem na vsak način veliko izgubili. Če
bi nas takšna zmaga stala samo polovico naše flote – v kar bi mogla
upati samo optimistična norost – obstaja samo eden, ki bi se tega ve-
selil, tj. naš tretji zaveznik, ki bi se takoj počutil edinega gospodarja
na Jadranu in v Sredozemlju.« (5. december. 1914).
In na drugem mestu: »Floto moramo čuvati proti našemu tretjemu
zavezniku.« (16. januar 1915). Nekje je napisal še celo več: »Floto moram
hraniti za novo državo.« (19. marec 1915). Ni jasno, kaj je mislil z novo
državo, vsekakor ne dualistično urejene Avstro-Ogrske. Jasno pa je, da
mu je bila Italija – čeprav še članica Trojne zveze – že od vsega začetka
sovražnik zaradi »prepada sovraštva, izobčenosti in bojazljive roparske
strasti«, torej zaradi »roparskega imperializma«, kakor se je izrazil kasne-
je tudi njegov prijatelj in podrejeni Maksimilijan Daublebsky mlajši. Haus
ni Italiji nikoli zaupal. K sreči je imel okoli sebe oficirje, ki so mislili kakor
on sam in se z njim vred bojevali.
Nejasne predstave o »novi državi« so imeli tudi drugi slovenski ofi-
cirji mornarice, tako na primer Karl Kos iz Gradca, Fidelis Zeschko iz
Ljubljane, dr. Karl Prus iz Konjic, dr. Karl Holeček iz Celovca, Maksimilijan
Daublebsky mlajši in drugi. Med mlajšimi »nezadovoljneži« so bili kasnejši
kontraadmiral Oto Balzar, kap. korv. Albert Mahnič in kbl Jožef Kubelka
iz Ljubljane, kbl Viktor Vest iz Celja, kbl Anton Dolenc iz Loža, kap. freg.
Alfonz Wilfan iz Škofje Loke in drugi. Jasnejše predstave o »novi drža-
vi« so imeli kap. korv. Metod Koch iz Kranja, kap. freg. Adolf Mladič iz
Krškega, kbl Miroslav Makuc iz Slovenjega Plajberka, kbl Miroslav Grund
iz Dobrne, dr. Rihard Jug iz Solkana in vrsta mlajših oficirjev, med ka-
terimi so bili: pbl Ernest Peternel, Janez Potočnik, Pavel Kocijančič in
drugi. Le-ti so že dokaj zgodaj izključevali Avstrijo iz novih političnih
kombinacij.
254
