Page 282 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 282
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 1
Sledi članek viceadmirala Bogdana Pecotiča iz leta 1962. V prevodu
se glasi:
»Prav tako do 10. aprila ni bilo storjeno nič posebnega v komandi
severnega sektorja. Tega dne je prišel v Crikvenico Peter Kvaternik
z nalogo, da prevzame vojno in ustaško oblast, a komandant sektorja
iz Selc se mu je uprl. Ko je Kvaternik poskušal, da s silo izvrši svojo
zamisel, je bil ubit. To pa situacije ni rešilo, ker so bile italijanske sile,
ki so brez odpora prodirale z Reke, že na dometu. Zavedni komandant
garnizona kbl Mirko Pleiweiss je s svojimi mornarji pognal v zrak
vse zgradbe komande z radijsko postajo in skladišči vred. Potopil je
vse ladje, ki so bile dodeljene sektorju, in sedem ladij Jadranske plo-
vidbe, ki so se zatekale v zaliv Klimno. Ko je zapustil sovražniku ru-
ševine, se je s svojim štabom umaknil do Obrovca na minopolagalcu
›Malinska‹. Tu so ladjo potopili in nato krenili proti Bosni v upanju,
da bi se priključili glavnini ali vsaj ostankom jugoslovanske vojske.
Postopek komandanta malega oporišča v Selcih je bil na žalost redek
primer iniciative, osebne odgovornosti in smelosti med mornariški-
mi komandanti.«
Tako Bogdan Pecotič.
Dalje navaja Pretnar članek generalpolkovnika Velimira Terziča. Tu
beremo:
»Komandant severnega sektorja obalne komande na Jadranu [kape-
tan fregate Mirko Pleiweiss – Slovenec, veliki jugoslovanski ro-
doljub, ki za svoje junaško zadržanje zasluži vse priznanje in po-
hvalo] je z oboroženimi mornarji preprečil ustašem [pod vodstvom
Petra Kvaternika, brata Slavka Kvaternika], da bi prevzeli oblast
in vojaško komando v Crikvenici.«
Nadalje napoti Pretnar bralce na nemško revijo Marine Rundschau,
ki v svojem tretjem zvezku leta 1963 piše:
»Tudi poveljnik Severnega obrambnega sektorja kbl Mirko Pleiweiss
je verjetno pred kapitulacijo uničil ladje in naprave, ki jim je povelje-
val. Vendar so te obsegale samo nekaj pristaniških vozil.«
In končno si oglejmo še geslo Plajvajs v Vojni enciklopediji, ki je izšla
leta 1965. Tam beremo:
282
Sledi članek viceadmirala Bogdana Pecotiča iz leta 1962. V prevodu
se glasi:
»Prav tako do 10. aprila ni bilo storjeno nič posebnega v komandi
severnega sektorja. Tega dne je prišel v Crikvenico Peter Kvaternik
z nalogo, da prevzame vojno in ustaško oblast, a komandant sektorja
iz Selc se mu je uprl. Ko je Kvaternik poskušal, da s silo izvrši svojo
zamisel, je bil ubit. To pa situacije ni rešilo, ker so bile italijanske sile,
ki so brez odpora prodirale z Reke, že na dometu. Zavedni komandant
garnizona kbl Mirko Pleiweiss je s svojimi mornarji pognal v zrak
vse zgradbe komande z radijsko postajo in skladišči vred. Potopil je
vse ladje, ki so bile dodeljene sektorju, in sedem ladij Jadranske plo-
vidbe, ki so se zatekale v zaliv Klimno. Ko je zapustil sovražniku ru-
ševine, se je s svojim štabom umaknil do Obrovca na minopolagalcu
›Malinska‹. Tu so ladjo potopili in nato krenili proti Bosni v upanju,
da bi se priključili glavnini ali vsaj ostankom jugoslovanske vojske.
Postopek komandanta malega oporišča v Selcih je bil na žalost redek
primer iniciative, osebne odgovornosti in smelosti med mornariški-
mi komandanti.«
Tako Bogdan Pecotič.
Dalje navaja Pretnar članek generalpolkovnika Velimira Terziča. Tu
beremo:
»Komandant severnega sektorja obalne komande na Jadranu [kape-
tan fregate Mirko Pleiweiss – Slovenec, veliki jugoslovanski ro-
doljub, ki za svoje junaško zadržanje zasluži vse priznanje in po-
hvalo] je z oboroženimi mornarji preprečil ustašem [pod vodstvom
Petra Kvaternika, brata Slavka Kvaternika], da bi prevzeli oblast
in vojaško komando v Crikvenici.«
Nadalje napoti Pretnar bralce na nemško revijo Marine Rundschau,
ki v svojem tretjem zvezku leta 1963 piše:
»Tudi poveljnik Severnega obrambnega sektorja kbl Mirko Pleiweiss
je verjetno pred kapitulacijo uničil ladje in naprave, ki jim je povelje-
val. Vendar so te obsegale samo nekaj pristaniških vozil.«
In končno si oglejmo še geslo Plajvajs v Vojni enciklopediji, ki je izšla
leta 1965. Tam beremo:
282
