Page 293 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 293
Mornariški odred Koper (1944–1945)
V dneh, ko so sovjetske čete pognale nemško okupacijsko armado s črte
Moskva – Stalingrad – Kavkaz na Dnjeper, ko so zavezniške armade prip-
ravljale prodor proti Rimu in ko je naša narodnoosvobodilna vojska dobi-
vala mednarodno priznanje, je prišlo v Jugoslaviji do važnih preokretov.
Sredi leta 1943 je postalo jasno, da je Italija pred kapitulacijo. Z ukazom
Vrhovnega štaba je bilo težišče naše borbe preneseno na razbijanje in ra-
zoroževanje italijanske okupacijske armade, na osvobojevanje ozemlja, ki
ga je ona kontrolirala, in na ojačanje oboroženega boja v vseh tistih kra-
jih, ki so imeli za to ugodne pogoje. Vse to je kazalo, da bo imelo morje in
primorski pas važno vlogo v nadaljnji borbi in da bo mornarica odločilno
posegla v dogodke. Zaradi tega je bila 10. novembra 1943 na predlog štaba
mornarice izvršena razdelitev celotne jugoslovanske obale od ustja Soče
do ustja Bojane na šest pomorsko obalnih sektorjev, ki so ostali do kon-
ca vojne skoraj neizpremenjeni. Formiranje teh sektorjev je predstavljalo
višjo obliko partizanske borbe na morju in na obali, zaradi tega so igrali
zelo važno vlogo v vsem poteku dogodkov do osvoboditve, saj so prevze-
li zaščito osvobojenih otokov in večjega dela obale, kjer so očistili ozem-
lje od sovražnih formacij.
Najtežje je bilo organizirati Prvi pomorsko obalni sektor, ki naj bi
zajemal obalo od ustja Soče do izliva reke Mirne. Dejansko ta sektor ni
bil nikoli organiziran. Vse preveč močan je bil sovražnik v Trstu in Istri,
da bi bilo mogoče tukaj organizirati uspešno borbo na morju. Vendar
niti Vrhovni štab niti Štab mornarice nista pozabila na Istro in sloven-
sko obalo. Spričo sklepa drugega zasedanja AVNOJ o priključitvi Istre in
Slovenskega primorja s Trstom in Gorico k Jugoslaviji se je bilo treba prip-
raviti na prevzem pristanišč in drugih mornariških objektov v osvoboje-
nih krajih. Zato je moralo priti do organizacije mornariških enot tudi v
Sloveniji. V poznem poletju 1944 je bila na ukaz Vrhovnega štaba NOV in
POJ formirana mornariška grupa 9. korpusa, ki se je zbrala na Dolgem
otoku. Njen komandant je bil major Janez Tomšič. Za pomočnika sta mu
bila dodeljena major Baldomir Saje in poročnik Ratko Pečovnik. Dne 5.
septembra 1944 je Tomšič krenil z delom grupe proti Sloveniji, kamor je
prispela 9. septembra. V Glavnem štabu NOV in POS, kjer se jim je pri-
ključil major Slavko Kavšek, so bila izdelana navodila za delovanje mor-
nariških enot na ozemlju Slovenije. Pod vodstvom Janeza Tomšiča so bile
organizirane naslednje mornariške enote: Mornariška grupa 9. korpusa
293
V dneh, ko so sovjetske čete pognale nemško okupacijsko armado s črte
Moskva – Stalingrad – Kavkaz na Dnjeper, ko so zavezniške armade prip-
ravljale prodor proti Rimu in ko je naša narodnoosvobodilna vojska dobi-
vala mednarodno priznanje, je prišlo v Jugoslaviji do važnih preokretov.
Sredi leta 1943 je postalo jasno, da je Italija pred kapitulacijo. Z ukazom
Vrhovnega štaba je bilo težišče naše borbe preneseno na razbijanje in ra-
zoroževanje italijanske okupacijske armade, na osvobojevanje ozemlja, ki
ga je ona kontrolirala, in na ojačanje oboroženega boja v vseh tistih kra-
jih, ki so imeli za to ugodne pogoje. Vse to je kazalo, da bo imelo morje in
primorski pas važno vlogo v nadaljnji borbi in da bo mornarica odločilno
posegla v dogodke. Zaradi tega je bila 10. novembra 1943 na predlog štaba
mornarice izvršena razdelitev celotne jugoslovanske obale od ustja Soče
do ustja Bojane na šest pomorsko obalnih sektorjev, ki so ostali do kon-
ca vojne skoraj neizpremenjeni. Formiranje teh sektorjev je predstavljalo
višjo obliko partizanske borbe na morju in na obali, zaradi tega so igrali
zelo važno vlogo v vsem poteku dogodkov do osvoboditve, saj so prevze-
li zaščito osvobojenih otokov in večjega dela obale, kjer so očistili ozem-
lje od sovražnih formacij.
Najtežje je bilo organizirati Prvi pomorsko obalni sektor, ki naj bi
zajemal obalo od ustja Soče do izliva reke Mirne. Dejansko ta sektor ni
bil nikoli organiziran. Vse preveč močan je bil sovražnik v Trstu in Istri,
da bi bilo mogoče tukaj organizirati uspešno borbo na morju. Vendar
niti Vrhovni štab niti Štab mornarice nista pozabila na Istro in sloven-
sko obalo. Spričo sklepa drugega zasedanja AVNOJ o priključitvi Istre in
Slovenskega primorja s Trstom in Gorico k Jugoslaviji se je bilo treba prip-
raviti na prevzem pristanišč in drugih mornariških objektov v osvoboje-
nih krajih. Zato je moralo priti do organizacije mornariških enot tudi v
Sloveniji. V poznem poletju 1944 je bila na ukaz Vrhovnega štaba NOV in
POJ formirana mornariška grupa 9. korpusa, ki se je zbrala na Dolgem
otoku. Njen komandant je bil major Janez Tomšič. Za pomočnika sta mu
bila dodeljena major Baldomir Saje in poročnik Ratko Pečovnik. Dne 5.
septembra 1944 je Tomšič krenil z delom grupe proti Sloveniji, kamor je
prispela 9. septembra. V Glavnem štabu NOV in POS, kjer se jim je pri-
ključil major Slavko Kavšek, so bila izdelana navodila za delovanje mor-
nariških enot na ozemlju Slovenije. Pod vodstvom Janeza Tomšiča so bile
organizirane naslednje mornariške enote: Mornariška grupa 9. korpusa
293
