Page 301 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 301
Admiral Maksimilijan Daublebsky
von Sterneck iz Celovca (roj. 1829)
Med velikimi ljudmi avstrijske vojne mornarice ,ki so bili rojeni na
Slovenskem, zavzema poleg Wilhelma Tegetthoffa iz Maribora in Antona
Hausa iz Tolmina zelo visoko mesto admiral Maksimilijan Daublebsky
von Sterneck zu Ehrenstein. On sicer ni bil Slovenec, ampak prijatelj
Slovencev od svoje najzgodnejše mladosti. Jezik rojstne dežele je obvla-
dal v govorjeni besedi, pisati ga ni znal. Imel je v večji meri nemško vzgo-
jo, ki ji je sledila italijanska, od služkinj, služabnikov in sošolcev pa se je
naučil tudi »kranjščine«, kakor je naš jezik imenoval v enem od svojih
dokumentov.
Rojen je bil v Celovcu 14. februarja 1829 kot nezakonski sin mlade
poljske grofice Franziske Daublebsky pl. Kaiserstein. A to rojstvo je bolj
skrivnostno, kakor je videti. Jezikavosti ljudi ne gre zaupati, ker vsebu-
je več laži kakor resnice, kaže pa, da so »ptički« na Dunaju »čivkali«, da je
bil Maksimilijanov oče nadvojvoda Karl, kar pomeni tudi, da je bil grofi-
čin sin Franc Jožefov polbrat. Junak dneva pa je postal baron Joseph von
Sterneck, ki se je z grofico poročil (po naročilu?) in dal fantu svoj prii-
mek. Človek bi mislil, da gre za komedijo, če ne bi imel pred sabo snovi, ki
tako resno privlači. Ilegalno rojstvo, legalna poroka, naknadni vpis očeta
v knjigo rojstev, vse to je dalo snovi za opravljanje, ki je trajala, vse dokler
se nova »družina« ni preselila v Celje. Celih 17 let kasneje se je v Celju ro-
dil drugi grofičin sin Jožef Daublebsky von Sterneck, kasnejši mornariški
pešak in mornar, ki pa je bil tako omejen, da ni prišel dlje od kaplarja. In
zopet so ljudje vrteli jezike.
Ob bratovem rojstvu je Maksimilijan študiral na vojnopomorski aka-
demiji v Benetkah, kjer je bil najboljši dijak svojega razreda. Leta 1847 je
diplomiral in 20. septembra istega leta je bil imenovan za kadeta. Bil je
med tistimi oficirji, ki so izredno hitro napredovali, kajti pri 37 letih je bil
leta 1866 že kapetan bojne ladje. Za dve leti ga je tedaj prekosil le Wilhelm
Tegetthoff, ki pa je študij začel pred njim.
Do maja 1866 je bil vkrcan na 15 ladjah, in sicer na petih korve-
tah (»Bellona« 1847, »Diana« 1850, »Carolina« 1851, »Friedrich« 1861 in
»Dandolo« 1863), na dveh brigih (»Pylades« 1850 in »Triest« 1853), dveh
goletah (»Arethusa« 1852 in 1853 in »Elizabeth« 1854), treh parnikih
(»Elizabeth« 1855, »Lucia« 1857 in »Vulcan« 1857 in 1858) in treh frega-
tah (»Schwarzenberg« 1855, 1864 in 1865, »Radetzky« 1855 do 1856 in
301
von Sterneck iz Celovca (roj. 1829)
Med velikimi ljudmi avstrijske vojne mornarice ,ki so bili rojeni na
Slovenskem, zavzema poleg Wilhelma Tegetthoffa iz Maribora in Antona
Hausa iz Tolmina zelo visoko mesto admiral Maksimilijan Daublebsky
von Sterneck zu Ehrenstein. On sicer ni bil Slovenec, ampak prijatelj
Slovencev od svoje najzgodnejše mladosti. Jezik rojstne dežele je obvla-
dal v govorjeni besedi, pisati ga ni znal. Imel je v večji meri nemško vzgo-
jo, ki ji je sledila italijanska, od služkinj, služabnikov in sošolcev pa se je
naučil tudi »kranjščine«, kakor je naš jezik imenoval v enem od svojih
dokumentov.
Rojen je bil v Celovcu 14. februarja 1829 kot nezakonski sin mlade
poljske grofice Franziske Daublebsky pl. Kaiserstein. A to rojstvo je bolj
skrivnostno, kakor je videti. Jezikavosti ljudi ne gre zaupati, ker vsebu-
je več laži kakor resnice, kaže pa, da so »ptički« na Dunaju »čivkali«, da je
bil Maksimilijanov oče nadvojvoda Karl, kar pomeni tudi, da je bil grofi-
čin sin Franc Jožefov polbrat. Junak dneva pa je postal baron Joseph von
Sterneck, ki se je z grofico poročil (po naročilu?) in dal fantu svoj prii-
mek. Človek bi mislil, da gre za komedijo, če ne bi imel pred sabo snovi, ki
tako resno privlači. Ilegalno rojstvo, legalna poroka, naknadni vpis očeta
v knjigo rojstev, vse to je dalo snovi za opravljanje, ki je trajala, vse dokler
se nova »družina« ni preselila v Celje. Celih 17 let kasneje se je v Celju ro-
dil drugi grofičin sin Jožef Daublebsky von Sterneck, kasnejši mornariški
pešak in mornar, ki pa je bil tako omejen, da ni prišel dlje od kaplarja. In
zopet so ljudje vrteli jezike.
Ob bratovem rojstvu je Maksimilijan študiral na vojnopomorski aka-
demiji v Benetkah, kjer je bil najboljši dijak svojega razreda. Leta 1847 je
diplomiral in 20. septembra istega leta je bil imenovan za kadeta. Bil je
med tistimi oficirji, ki so izredno hitro napredovali, kajti pri 37 letih je bil
leta 1866 že kapetan bojne ladje. Za dve leti ga je tedaj prekosil le Wilhelm
Tegetthoff, ki pa je študij začel pred njim.
Do maja 1866 je bil vkrcan na 15 ladjah, in sicer na petih korve-
tah (»Bellona« 1847, »Diana« 1850, »Carolina« 1851, »Friedrich« 1861 in
»Dandolo« 1863), na dveh brigih (»Pylades« 1850 in »Triest« 1853), dveh
goletah (»Arethusa« 1852 in 1853 in »Elizabeth« 1854), treh parnikih
(»Elizabeth« 1855, »Lucia« 1857 in »Vulcan« 1857 in 1858) in treh frega-
tah (»Schwarzenberg« 1855, 1864 in 1865, »Radetzky« 1855 do 1856 in
301
