Page 351 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 351
Kontraadmiral Alojz Praportnik iz Bovca (roj. 1854)
kjer je bil nekaj mesecev takoimenovani »detailofficier«. Marca in apri-
la 1896 komandira izvidniški parnik na kolesa »Fantasie«. Nato se vrača
na »Monarcha«. 21. 8. 1898 so ga postavili za prvega oficirja v rezervi na
bojno ladjo »Wien«. To je bila njegova odločilna služba. 1. maja 1897 je bil
povišan v kapetana korvete. Vse službe po tem datumu so le preizkušnja
njegovih sposobnosti. Preizkušnje so trajale izredno malo časa, kar po-
meni, da se je v dolgi poročniški dobi priučil vsemu, kar ga je lahko čakalo.
30. oktobra 1898 je bil imenovan za komandanta transportnega parnika
na kolesa »Andres Hofer«, kateremu je bila 1. januarja 1899 dodana ad-
miralska jahta »Fantasie«. To kompozicijo je vodil skoraj devet mesecev.
V dolgem obdobju plovbe na raznih parnikih se je odlično spoznal
s parnimi stroji. Zato je bil 18. septembra 1899 imenovan v komisijo, ki
naj bi poskusila odpraviti pomanjkljivosti tedanjih parnih strojev na av-
strijskih vojnih ladjah. Vodja komisije je bil od 8. aprila 1900 do 12. maja
1901. Medtem je bil 1. maja 1900 povišan v kapetana fregate. Kot član te
komisije je pokazal takšne sposobnosti, da ga je admiral von Spaun opa-
zil. Tedaj mu je zaupal daljšo misijo, ki naj bi preizkusila stroje in splošno
vzdržljivost 7200 tonske bojne ladje »Szigetvar«, ki je bila spuščena v mor-
je koncem leta 1900. Kam je potoval, nam njegovi osebni podatki ne pove-
do. Vemo le, da je šlo za prekooceansko potovanje, ki je trajalo skupno 16
mesecev in 1 dan. 4. oktobra 1904 se je ladja vrnila v Pulj.
Izgleda pa, da je bilo to potovanje tako uspešno, da mu je von Spaun
kmalu zaupal drugo, menda še težjo misijo. To pot je potovanje trajalo
dve leti in 22 dni. Vemo, da je bil že leta 1903 z ladjo »Triest« na Grškem, v
Rusiji, na Danskem in Švedskem. Z isto ladjo je prekoračil Atlantik in za-
plul v venezuelske vode. Nato je plul ob mehiški obali. Od tod je obiskal
Panamo. Nato je plul okoli Južne Amerike in se preko Tihega in Indijskega
oceana vračal domov Iz tega časa izhaja pet njegovih odlikovanj. Kmalu
po izplutju iz Pulja ga je odlikovala grška vlada z Grškim kraljevim kron-
skim ordenom drugega reda. Ob vplutju v Odeso so mu Rusi pripeli ruski
cesarski orden drugega reda. V Kopenhagnu so mu Danci izročili kralje-
vi danski orden »Poveljniški križ 2. reda«. Enak orden, to pot švedski, so
mu izročili Švedi v Stockholmu. Na tej poti so mu v Venezueli izročili še
Bolivarjev orden tretjega reda. Med potovanjem je bil Praprotnik povišan
v kapetana bojne ladje (1. maja 1904).
Po vrnitvi v Avstrijo ga je čakalo imenovanje za komandanta 15.000
tonske oklepnice »Babenberg«, ki je bila dograjena leta 1902. S to ladjo je
leta 1906 opravil potovanje v Turčijo, kjer je bil odlikovan s turškim ce-
351
kjer je bil nekaj mesecev takoimenovani »detailofficier«. Marca in apri-
la 1896 komandira izvidniški parnik na kolesa »Fantasie«. Nato se vrača
na »Monarcha«. 21. 8. 1898 so ga postavili za prvega oficirja v rezervi na
bojno ladjo »Wien«. To je bila njegova odločilna služba. 1. maja 1897 je bil
povišan v kapetana korvete. Vse službe po tem datumu so le preizkušnja
njegovih sposobnosti. Preizkušnje so trajale izredno malo časa, kar po-
meni, da se je v dolgi poročniški dobi priučil vsemu, kar ga je lahko čakalo.
30. oktobra 1898 je bil imenovan za komandanta transportnega parnika
na kolesa »Andres Hofer«, kateremu je bila 1. januarja 1899 dodana ad-
miralska jahta »Fantasie«. To kompozicijo je vodil skoraj devet mesecev.
V dolgem obdobju plovbe na raznih parnikih se je odlično spoznal
s parnimi stroji. Zato je bil 18. septembra 1899 imenovan v komisijo, ki
naj bi poskusila odpraviti pomanjkljivosti tedanjih parnih strojev na av-
strijskih vojnih ladjah. Vodja komisije je bil od 8. aprila 1900 do 12. maja
1901. Medtem je bil 1. maja 1900 povišan v kapetana fregate. Kot član te
komisije je pokazal takšne sposobnosti, da ga je admiral von Spaun opa-
zil. Tedaj mu je zaupal daljšo misijo, ki naj bi preizkusila stroje in splošno
vzdržljivost 7200 tonske bojne ladje »Szigetvar«, ki je bila spuščena v mor-
je koncem leta 1900. Kam je potoval, nam njegovi osebni podatki ne pove-
do. Vemo le, da je šlo za prekooceansko potovanje, ki je trajalo skupno 16
mesecev in 1 dan. 4. oktobra 1904 se je ladja vrnila v Pulj.
Izgleda pa, da je bilo to potovanje tako uspešno, da mu je von Spaun
kmalu zaupal drugo, menda še težjo misijo. To pot je potovanje trajalo
dve leti in 22 dni. Vemo, da je bil že leta 1903 z ladjo »Triest« na Grškem, v
Rusiji, na Danskem in Švedskem. Z isto ladjo je prekoračil Atlantik in za-
plul v venezuelske vode. Nato je plul ob mehiški obali. Od tod je obiskal
Panamo. Nato je plul okoli Južne Amerike in se preko Tihega in Indijskega
oceana vračal domov Iz tega časa izhaja pet njegovih odlikovanj. Kmalu
po izplutju iz Pulja ga je odlikovala grška vlada z Grškim kraljevim kron-
skim ordenom drugega reda. Ob vplutju v Odeso so mu Rusi pripeli ruski
cesarski orden drugega reda. V Kopenhagnu so mu Danci izročili kralje-
vi danski orden »Poveljniški križ 2. reda«. Enak orden, to pot švedski, so
mu izročili Švedi v Stockholmu. Na tej poti so mu v Venezueli izročili še
Bolivarjev orden tretjega reda. Med potovanjem je bil Praprotnik povišan
v kapetana bojne ladje (1. maja 1904).
Po vrnitvi v Avstrijo ga je čakalo imenovanje za komandanta 15.000
tonske oklepnice »Babenberg«, ki je bila dograjena leta 1902. S to ladjo je
leta 1906 opravil potovanje v Turčijo, kjer je bil odlikovan s turškim ce-
351
