Page 349 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 349
Kontraadmiral Alojz Praprotnik iz Bovca
(roj. 1854)
Ena najbolj kompliciranih osebnosti avstrijske vojne mornarice ob koncu
prejšnjega in v začetku tega stoletja je bil kontraadmiral Alojz Praprotnik.
Rojen je bil v Bovcu 6. februarja 1854. Njegov oče je bil pomorski uradnik v
Pulju, zato je sina kaj kmalu odvedel iz primorskih gora v južno Istro, kjer
se je že kot otrok popolnoma aklimatiziral. Tako je popolnoma razumlji-
vo, da se nikdar ni več vračal v severno Primorje, vendar ne tako popol-
noma, da bi pozabil domačo slovensko govorico. Po dovršeni nižji realki
je odšel v Vojnopomorsko akademijo na Reki, ki jo je dovršil 5. julija 1875,
ko je bil imenovan za kadeta drugega reda.
Izgleda, da je na začetku zelo težko napredoval, kajti na stopnji kade-
ta je ostal cela štiri leta. Medtem je plul kar na sedmih vojnih ladjah. Prva
je bila bulk »Vulkan«, sledila je korveta »Helgoland«, nato artilerijska. lad-
ja »Adria«. Leta 1874 se je vkrcal na korveto »Frundsberg«, leto dni kasne-
je na korveto »Minervo«. Še istega leta se je vrnil na »Vulkan«, vendar je
bil že jeseni premeščen na parnik »Allnoch«, kjer je ostal nekaj več kot eno
leto. Zadnja ladja, na kateri je plul v tem času, je bila fregata »Radetzky«,
kjer je ostal do konca oktobra 1876. Medtem je bil trikrat na praksi v Pulju
kot pomožni oficir v mornariških četah.
Da je težko napredoval, dokazuje najbolj obdobje med leti 1876 in
1884, ko je služil kot zastavnik bojne ladje. Večino tega obdobja je zopet
preživel na ladjah. Korveti »Aurora« in »Donau«, parnika »Andreas Hofer«
in »Triest« ter artilerijska šolska ladja »Novara« so bile njegovo stalno pre-
bivališče. Le dvakrat se je izkrcal in preživel po nekaj mesecev v arsena-
lu v Pulju kot vojni uradnik. 1. maja 1884 je bil povišan v poročnika bojne
ladje drugega reda. 1. novembra 1887 so ga imenovali za poročnika boj-
ne ladje prvega reda in v tem činu je ostal do 30. aprila 1897. Tudi to ob-
dobje je večinoma preživel na ladjah. Domovanje so mu tedaj bile ladje
»Albatros«, »Kerka«, »Triest«, »Ciklop«, šolska ladja »Alpha«, »Kaiser Max«
in zopet »Albatros«. Tedaj je imel tudi prve funkcije na ladjah. Vendar to
niso bile prave funkcije. Skoraj vedno se pojavlja kot prvi oficir v rezervi.
Šele poleti 1895 po triindvajsetih letih službe je postal prvi oficir z vsemi
dolžnostmi. Vendar prav tukaj datira začetek njegovega vzpona. 10. sep-
tembra 1895 je bil imenovan za komandanta bojne ladje »Dromedar«. To
je bila le poizkušnja, kajti 21. septembra istega leta je postal komandant
Vojne ladje »Triton«. Še istega leta je bil poslan na bojno ladjo »Monarch«,
349
(roj. 1854)
Ena najbolj kompliciranih osebnosti avstrijske vojne mornarice ob koncu
prejšnjega in v začetku tega stoletja je bil kontraadmiral Alojz Praprotnik.
Rojen je bil v Bovcu 6. februarja 1854. Njegov oče je bil pomorski uradnik v
Pulju, zato je sina kaj kmalu odvedel iz primorskih gora v južno Istro, kjer
se je že kot otrok popolnoma aklimatiziral. Tako je popolnoma razumlji-
vo, da se nikdar ni več vračal v severno Primorje, vendar ne tako popol-
noma, da bi pozabil domačo slovensko govorico. Po dovršeni nižji realki
je odšel v Vojnopomorsko akademijo na Reki, ki jo je dovršil 5. julija 1875,
ko je bil imenovan za kadeta drugega reda.
Izgleda, da je na začetku zelo težko napredoval, kajti na stopnji kade-
ta je ostal cela štiri leta. Medtem je plul kar na sedmih vojnih ladjah. Prva
je bila bulk »Vulkan«, sledila je korveta »Helgoland«, nato artilerijska. lad-
ja »Adria«. Leta 1874 se je vkrcal na korveto »Frundsberg«, leto dni kasne-
je na korveto »Minervo«. Še istega leta se je vrnil na »Vulkan«, vendar je
bil že jeseni premeščen na parnik »Allnoch«, kjer je ostal nekaj več kot eno
leto. Zadnja ladja, na kateri je plul v tem času, je bila fregata »Radetzky«,
kjer je ostal do konca oktobra 1876. Medtem je bil trikrat na praksi v Pulju
kot pomožni oficir v mornariških četah.
Da je težko napredoval, dokazuje najbolj obdobje med leti 1876 in
1884, ko je služil kot zastavnik bojne ladje. Večino tega obdobja je zopet
preživel na ladjah. Korveti »Aurora« in »Donau«, parnika »Andreas Hofer«
in »Triest« ter artilerijska šolska ladja »Novara« so bile njegovo stalno pre-
bivališče. Le dvakrat se je izkrcal in preživel po nekaj mesecev v arsena-
lu v Pulju kot vojni uradnik. 1. maja 1884 je bil povišan v poročnika bojne
ladje drugega reda. 1. novembra 1887 so ga imenovali za poročnika boj-
ne ladje prvega reda in v tem činu je ostal do 30. aprila 1897. Tudi to ob-
dobje je večinoma preživel na ladjah. Domovanje so mu tedaj bile ladje
»Albatros«, »Kerka«, »Triest«, »Ciklop«, šolska ladja »Alpha«, »Kaiser Max«
in zopet »Albatros«. Tedaj je imel tudi prve funkcije na ladjah. Vendar to
niso bile prave funkcije. Skoraj vedno se pojavlja kot prvi oficir v rezervi.
Šele poleti 1895 po triindvajsetih letih službe je postal prvi oficir z vsemi
dolžnostmi. Vendar prav tukaj datira začetek njegovega vzpona. 10. sep-
tembra 1895 je bil imenovan za komandanta bojne ladje »Dromedar«. To
je bila le poizkušnja, kajti 21. septembra istega leta je postal komandant
Vojne ladje »Triton«. Še istega leta je bil poslan na bojno ladjo »Monarch«,
349
