Page 353 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 353
Kontraadmiral Alojz Praportnik iz Bovca (roj. 1854)
Praprotnik je govoril šest jezikov. Dobro je znal nemško, korektno
italijansko. Mornariški pisar, ki je ocenjeval njegovo jezikovno znanje,
je oceno nadaljeval takole: »Govori za silo ilirsko in hrvaško.« Da je pod
ilirskim jezikom mislil slovenščino, je iz podobnih primerov popolnoma
jasno. Čeprav je govora o znanju, ki ga naziva »za silo«, lahko rečemo, da
je šlo za tekočo slovenščino, posebno še zaradi tega, ker je vpisana na tret-
jem mestu to je tam, kjer se navadno nahajajo narodni jeziki pri vseh ne-
nemških in nemadžarskih oficirjih. Če še poudarimo, da je takoj za slo-
venščino poudaril znanje hrvaščine, potem srno lahko prepričani, da je
bil Praprotnik narodno zaveden in po vsej verjetnosti vsaj nekoliko jugo-
slovansko orientiran oficir. Da ostanemo pri jezikih, lahko njegovo zna-
nje dopolnimo s tem, da je tekoče govoril špansko in dobro francosko.
Kot član mornariške kontrolne komisije si je na Dunaju prizade-
val, da bi komandi mornarice, ki jo je tedaj vodil admiral grof Rudolf
Montecuccoli, pripomogel do novih bojnih ladij. Mornarica je namreč
od admirala von Sternecka dalje izkoriščala vsako priložnost, da je po-
šiljala na Dunaj take ljudi, ki bi bili sposobni dokazati vladi in parlamen-
tu nezanesljivost Italije in njeno premoč na Jadranu in v Sredozemlju.
Navadno mornariški emisarji na Dunaju niso imeli mnogo uspeha. V času
Praprotnikovega članstva v mornariški kontrolni komisiji, pa je morna-
rica zgradila dve bojni ladji to je dvojčka »Radetzky« in »Erzherzog Franz
Ferdinand«, katerima se je leta 1910 pridružila še »Zrinyi« (vse po 14.500
ton). Dalje je bila tedaj zgrajena mala križarka »Admiral Spaun« (3500
ton) in 12 malih rušilcev tipa Yarrow.
To pomeni, da se je poslednja misija kontraadmirala Praprotnika
dobro obnesla. Dar govora mu ni manjkal. Kot Slovenec je gojil veliko ne-
zaupanje do Italije, zato je bil v svojih nastopih na Dunaju gotovo prepri-
čevalen. Tudi njemu smemo torej pripisati nekaj zasluge, da Italija v prvi
svetovni vojni ni uspela ustvariti načrtov po osvojitvi dalmatinske obale.
Vir
ÖStA, KA: Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Marine-Archiv,
Personal-Acten, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine
Offiziere und Beamte.«
353
Praprotnik je govoril šest jezikov. Dobro je znal nemško, korektno
italijansko. Mornariški pisar, ki je ocenjeval njegovo jezikovno znanje,
je oceno nadaljeval takole: »Govori za silo ilirsko in hrvaško.« Da je pod
ilirskim jezikom mislil slovenščino, je iz podobnih primerov popolnoma
jasno. Čeprav je govora o znanju, ki ga naziva »za silo«, lahko rečemo, da
je šlo za tekočo slovenščino, posebno še zaradi tega, ker je vpisana na tret-
jem mestu to je tam, kjer se navadno nahajajo narodni jeziki pri vseh ne-
nemških in nemadžarskih oficirjih. Če še poudarimo, da je takoj za slo-
venščino poudaril znanje hrvaščine, potem srno lahko prepričani, da je
bil Praprotnik narodno zaveden in po vsej verjetnosti vsaj nekoliko jugo-
slovansko orientiran oficir. Da ostanemo pri jezikih, lahko njegovo zna-
nje dopolnimo s tem, da je tekoče govoril špansko in dobro francosko.
Kot član mornariške kontrolne komisije si je na Dunaju prizade-
val, da bi komandi mornarice, ki jo je tedaj vodil admiral grof Rudolf
Montecuccoli, pripomogel do novih bojnih ladij. Mornarica je namreč
od admirala von Sternecka dalje izkoriščala vsako priložnost, da je po-
šiljala na Dunaj take ljudi, ki bi bili sposobni dokazati vladi in parlamen-
tu nezanesljivost Italije in njeno premoč na Jadranu in v Sredozemlju.
Navadno mornariški emisarji na Dunaju niso imeli mnogo uspeha. V času
Praprotnikovega članstva v mornariški kontrolni komisiji, pa je morna-
rica zgradila dve bojni ladji to je dvojčka »Radetzky« in »Erzherzog Franz
Ferdinand«, katerima se je leta 1910 pridružila še »Zrinyi« (vse po 14.500
ton). Dalje je bila tedaj zgrajena mala križarka »Admiral Spaun« (3500
ton) in 12 malih rušilcev tipa Yarrow.
To pomeni, da se je poslednja misija kontraadmirala Praprotnika
dobro obnesla. Dar govora mu ni manjkal. Kot Slovenec je gojil veliko ne-
zaupanje do Italije, zato je bil v svojih nastopih na Dunaju gotovo prepri-
čevalen. Tudi njemu smemo torej pripisati nekaj zasluge, da Italija v prvi
svetovni vojni ni uspela ustvariti načrtov po osvojitvi dalmatinske obale.
Vir
ÖStA, KA: Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Marine-Archiv,
Personal-Acten, »Qualificationslisten der K. u. k. Kriegsmarine
Offiziere und Beamte.«
353
