Page 358 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 358
o morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2
ših prirodnih znamenitostih in na najlepših vrhovih otoka. Toda o tem
bo še govora.
22. marca so zapustili Tasmanijo in pluli zopet v smeri proti Avstraliji.
To pot so se ustavili v Port Jacksonu, pristanišču mesta Sydney, kamor so
prispeli 25. marca. Sydney je sicer napravil na Dolenca precejšen vtis, ven-
dar je raje odpotoval na ogled Canberre, o kateri pa ni napisal niti besede.
Iz Canberre je skupina mornarjev in oficirjev odpotovala v Višnjevo go-
rovje. Po desetdnevnem bivanju v vzhodni Avstraliji je Saida odplula pro-
ti Novi Zelandiji. 16. marca so se vsidrali v Milford Sundu, glavnem pri-
stanu lepega fjorda, ki ga obkroža ena najbolj romantičnih pokrajin na
svetu. 18. marca so odpotovali dalje in po treh dneh potovanja prista-
li v pristanišču Wellington. Tu se niso ustavili dolgo, kajti 25. marca so
se vsidrali v prekopu Ringinoto in 28. marca v Aucklandu. Tu je bil pred-
viden štirinajstdnevni postanek, ki so ga raziskovalci raznih strok — in
z njimi Dolenc — odlično izrabili. 12. aprila so pustili Auckland za seboj
in usmerili ladjo v valove Tihega oceana. O njem Dolenc nima kaj prida
povedati. Kljub temu, da je Saida potrebovala ves mesec, da ga je preplu-
la, kljub strašnim viharjem, ki so skoraj neprestano spremljali ladjo, oce-
an Dolencu ni imponiral. Končno so 15. maja vpluli v Magellanov preliv.
Naslednji dan so se ustavili v Punti Arenas, kjer je bil predviden počitek.
Vožnjo so nadaljevali 20. maja. Program je predvideval krajši postanek v
Port Albemarlu na Falkandskih otokih. Tu so se oficirji udeležili lova na
pernato divjad. Nato so usmerili ladjo proti ustju La Plate. 10. junija so
se vsidrali v Buenos Airesu. V Argentini je bil predviden štiridesetdnev-
ni postanek. Toda tja so prispeli v enem ne ravno redkih obdobij notra-
njih kriz, ki jih je preživljala ta južnoameriška republika. Zato je povelj-
nik sklenil odpluti že 18. junija. Po dolgem križarjenju po Atlantiku so se
22. julija ustavili v pristanišču Jamestown na otoku Sv. Heleni. Da je imel
vedoželjni Dolenc tukaj precej opravka, si lahko mislimo. Verjetno pa svo-
je radovednosti ni mogel dovolj napasti, ker so že naslednji dan odpoto-
vali. 1. julija so pristali na otoku Ascension, kjer so se ustavili samo en
dan. 18. avgusta so po daljšem križarjenju, dosegli otok Sv. Vincent. Šest
dni kasneje so ladjo usmerili proti Punta Delgadi na Azorih. Tedaj pa se
je sprožila dolga serija viharjev, ki je ladjo zanesla daleč na sredino ocea-
na. Tako so Azore dosegli šele 16. oktobra. Po programu bi morali odpoto-
vati dalje, vendar je poveljnik privoščil posadki 12 dni počitka. Naslednja
postaja je bila luka Funchal na otoku Madeiri, kamor so prispeli 30. okto-
bra. Od tam so 3. novembra usmerili svojo staro ladjo proti Gibraltarski
358
ših prirodnih znamenitostih in na najlepših vrhovih otoka. Toda o tem
bo še govora.
22. marca so zapustili Tasmanijo in pluli zopet v smeri proti Avstraliji.
To pot so se ustavili v Port Jacksonu, pristanišču mesta Sydney, kamor so
prispeli 25. marca. Sydney je sicer napravil na Dolenca precejšen vtis, ven-
dar je raje odpotoval na ogled Canberre, o kateri pa ni napisal niti besede.
Iz Canberre je skupina mornarjev in oficirjev odpotovala v Višnjevo go-
rovje. Po desetdnevnem bivanju v vzhodni Avstraliji je Saida odplula pro-
ti Novi Zelandiji. 16. marca so se vsidrali v Milford Sundu, glavnem pri-
stanu lepega fjorda, ki ga obkroža ena najbolj romantičnih pokrajin na
svetu. 18. marca so odpotovali dalje in po treh dneh potovanja prista-
li v pristanišču Wellington. Tu se niso ustavili dolgo, kajti 25. marca so
se vsidrali v prekopu Ringinoto in 28. marca v Aucklandu. Tu je bil pred-
viden štirinajstdnevni postanek, ki so ga raziskovalci raznih strok — in
z njimi Dolenc — odlično izrabili. 12. aprila so pustili Auckland za seboj
in usmerili ladjo v valove Tihega oceana. O njem Dolenc nima kaj prida
povedati. Kljub temu, da je Saida potrebovala ves mesec, da ga je preplu-
la, kljub strašnim viharjem, ki so skoraj neprestano spremljali ladjo, oce-
an Dolencu ni imponiral. Končno so 15. maja vpluli v Magellanov preliv.
Naslednji dan so se ustavili v Punti Arenas, kjer je bil predviden počitek.
Vožnjo so nadaljevali 20. maja. Program je predvideval krajši postanek v
Port Albemarlu na Falkandskih otokih. Tu so se oficirji udeležili lova na
pernato divjad. Nato so usmerili ladjo proti ustju La Plate. 10. junija so
se vsidrali v Buenos Airesu. V Argentini je bil predviden štiridesetdnev-
ni postanek. Toda tja so prispeli v enem ne ravno redkih obdobij notra-
njih kriz, ki jih je preživljala ta južnoameriška republika. Zato je povelj-
nik sklenil odpluti že 18. junija. Po dolgem križarjenju po Atlantiku so se
22. julija ustavili v pristanišču Jamestown na otoku Sv. Heleni. Da je imel
vedoželjni Dolenc tukaj precej opravka, si lahko mislimo. Verjetno pa svo-
je radovednosti ni mogel dovolj napasti, ker so že naslednji dan odpoto-
vali. 1. julija so pristali na otoku Ascension, kjer so se ustavili samo en
dan. 18. avgusta so po daljšem križarjenju, dosegli otok Sv. Vincent. Šest
dni kasneje so ladjo usmerili proti Punta Delgadi na Azorih. Tedaj pa se
je sprožila dolga serija viharjev, ki je ladjo zanesla daleč na sredino ocea-
na. Tako so Azore dosegli šele 16. oktobra. Po programu bi morali odpoto-
vati dalje, vendar je poveljnik privoščil posadki 12 dni počitka. Naslednja
postaja je bila luka Funchal na otoku Madeiri, kamor so prispeli 30. okto-
bra. Od tam so 3. novembra usmerili svojo staro ladjo proti Gibraltarski
358
