Page 361 - Pahor, Miroslav. 2022. Samo morje je vedelo: zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini 2. Uredila Aleksander Panjek in Nadja Terčon. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 361
Kadet Anton Dolenc iz Loža (roj. 1871) z objektivom okoli sveta (1890–1891)
večji del mesta in obenem velikansko gmoto Mont Nelsona, pod katerim
je zrasel ta biser med mesti južne poloble. Drugo je posnel s pobočja ali
celo z vrha Mont Nelsona, tretjo pa s pobočja Mont Wellingtona, druge-
ga večjega masiva v okolici mesta. Vse tri fotografije so dokaj zahtevne in
le pomanjkljivosti plošče lahko pripisujemo, da niso popolnoma uspele. Iz
tega lahko vidimo, da se ni zadovoljil z lahkimi in enostavnimi posnetki,
ki bi jih opravil brez truda. Hotel je več, hotel je, da bi njegove fotografije
dokazale, da se je trudil, da bi od plošče dobil, kar se je najboljše dalo do-
biti. To dokazujeta tudi dve panorami, ki ju lahko brez pretiravanja sma-
tramo za umetniški fotografiji. Prva je panorama Jamestowna. Mesto
namreč leži razpotegnjeno v dolini Sv. Helene, ki se od morja vzpenja pro-
ti notranjosti otoka v širini kakih sto metrov ali celo manj. Panorama z
morja sploh ni zanimiva. Za nezanimivo jo je imel tudi Dolenc, ki jo je si-
cer posnel, vendar je takoj iskal pripraven prostor za novo fotografijo. Ko
ga je dobil — bržkone v bližini visokega stopnišča, ki vodi v trdnjavo nad
mestom — je postavil svojo kamero tako, da je zajela mesto v vsej njego-
vi dolžini, v veličastnem Vintgarju, ki mu na svetu ni enakega. Drugi pri-
mer umetniške panorame je fotografija, ki jo je posnel v španskem mestu
Marbella. Tu se je povzpel na višino za mestom in poiskal romanski lok v
širokem zidu. S tega romantičnega kraja je dobil izrez mesta skozi lok, ki
je postal kasneje standardna turistična fotografija mesta.
Ker smo že pri umetniških krajinskih fotografijah, naj zabeležimo,
da je Dolenc uporabil tudi druge priložnosti za tako zvrst fotografije.
Tako je na otoku Mavriciju fotografiral obrežno ribiško vas in zraven za-
jel širok lok morja z ribiškimi čolni. Tak romantični umetniški motiv je
zajel tudi na Tasmaniji, kjer je slikal Port Esperance. Mirna gladina mor-
ja, obkrožena z romantično pokrajino, ki je človeške roke še niso pokvari-
le, je bila kot nalašč motiv za mladega, nekoliko zasanjanega človeka. Na
otoku St. Miguel na Azorih je našel panoramski motiv, v katerem je pre-
kosil samega sebe. V kraterju ugaslega ognjenika »Caldiera de ciette ciu-
dades« leži kraj Furnas in nedaleč od njega slovite toplice s hotelom, igriš-
či, parki itd. Sem je prišel Dolenc z nekaterimi tovariši. Lahko si mislimo
njegovo vzhičenost, ko je z roba kraterja zagledal čudovit motiv. Zapičil je
stativ v trda tla in nastala je mojstrovina med njegovimi panoramskimi
posnetki. Še enkrat se mu je to posrečilo v Smirni, ko je fotografiral znani
kameniti karavanski most zunaj mesta, kateremu lepo ozadje tvori gozd
visokih temnih cipres.
361
večji del mesta in obenem velikansko gmoto Mont Nelsona, pod katerim
je zrasel ta biser med mesti južne poloble. Drugo je posnel s pobočja ali
celo z vrha Mont Nelsona, tretjo pa s pobočja Mont Wellingtona, druge-
ga večjega masiva v okolici mesta. Vse tri fotografije so dokaj zahtevne in
le pomanjkljivosti plošče lahko pripisujemo, da niso popolnoma uspele. Iz
tega lahko vidimo, da se ni zadovoljil z lahkimi in enostavnimi posnetki,
ki bi jih opravil brez truda. Hotel je več, hotel je, da bi njegove fotografije
dokazale, da se je trudil, da bi od plošče dobil, kar se je najboljše dalo do-
biti. To dokazujeta tudi dve panorami, ki ju lahko brez pretiravanja sma-
tramo za umetniški fotografiji. Prva je panorama Jamestowna. Mesto
namreč leži razpotegnjeno v dolini Sv. Helene, ki se od morja vzpenja pro-
ti notranjosti otoka v širini kakih sto metrov ali celo manj. Panorama z
morja sploh ni zanimiva. Za nezanimivo jo je imel tudi Dolenc, ki jo je si-
cer posnel, vendar je takoj iskal pripraven prostor za novo fotografijo. Ko
ga je dobil — bržkone v bližini visokega stopnišča, ki vodi v trdnjavo nad
mestom — je postavil svojo kamero tako, da je zajela mesto v vsej njego-
vi dolžini, v veličastnem Vintgarju, ki mu na svetu ni enakega. Drugi pri-
mer umetniške panorame je fotografija, ki jo je posnel v španskem mestu
Marbella. Tu se je povzpel na višino za mestom in poiskal romanski lok v
širokem zidu. S tega romantičnega kraja je dobil izrez mesta skozi lok, ki
je postal kasneje standardna turistična fotografija mesta.
Ker smo že pri umetniških krajinskih fotografijah, naj zabeležimo,
da je Dolenc uporabil tudi druge priložnosti za tako zvrst fotografije.
Tako je na otoku Mavriciju fotografiral obrežno ribiško vas in zraven za-
jel širok lok morja z ribiškimi čolni. Tak romantični umetniški motiv je
zajel tudi na Tasmaniji, kjer je slikal Port Esperance. Mirna gladina mor-
ja, obkrožena z romantično pokrajino, ki je človeške roke še niso pokvari-
le, je bila kot nalašč motiv za mladega, nekoliko zasanjanega človeka. Na
otoku St. Miguel na Azorih je našel panoramski motiv, v katerem je pre-
kosil samega sebe. V kraterju ugaslega ognjenika »Caldiera de ciette ciu-
dades« leži kraj Furnas in nedaleč od njega slovite toplice s hotelom, igriš-
či, parki itd. Sem je prišel Dolenc z nekaterimi tovariši. Lahko si mislimo
njegovo vzhičenost, ko je z roba kraterja zagledal čudovit motiv. Zapičil je
stativ v trda tla in nastala je mojstrovina med njegovimi panoramskimi
posnetki. Še enkrat se mu je to posrečilo v Smirni, ko je fotografiral znani
kameniti karavanski most zunaj mesta, kateremu lepo ozadje tvori gozd
visokih temnih cipres.
361
