Page 199 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 199
Integrirana kmečka ekonomija v slovenskih deželah: primerjava (16.–18. stoletje)
si z ločnico vzhod – zahod ne moremo pomagati. Po eni strani so se v vzho-
dnejši Štajerski kmetije bolj drobile kot v zahodnejši Koroški, kar je nače-
loma v nasprotju s pričakovanji po klasični predstavi, hkrati pa imamo v
obeh deželah izkazano povsem primerljivo stopnjo razširjenosti integrira-
ne kmečke ekonomije. Tudi znotraj ene in iste dežele, kakršna je Kranjska,
so prisotne razlike v agrarni strukturi, vključno s posestnim režimom (po-
mislimo na povsem različni ureditvi v gospostvih Škofja Loka ter Devin,
na primer), ki pa se ne zrcalijo v prisotnosti ali odsotnosti kombiniranja
dejavnosti in dohodkov s strani kmečkega prebivalstva.
Integrirana kmečka ekonomija je pljuskala preko razlik v institucionalni
ureditvi gospostev, saj njihove omejitve niso mogle zatreti kmečke inici-
ativnosti. Poseganje po neagrarnih in tržnih virih dohodka ni bilo social-
no opredeljeno, saj je integrirana kmečka ekonomija prežemala vse sloje
kmečkega prebivalstva na slovenskem podeželju, od premožnejših do rev-
nejših, od gruntarjev do podružnikov. Razlikovali so se lahko po vrstah
dejavnosti in oblikah dela ter po načinu, kako in v kolikšni meri so jih kom-
binirali s kmetovanjem na svojem obratu, ne pa tudi po tem, ali so posegali
po različnih virih dohodka.
197
si z ločnico vzhod – zahod ne moremo pomagati. Po eni strani so se v vzho-
dnejši Štajerski kmetije bolj drobile kot v zahodnejši Koroški, kar je nače-
loma v nasprotju s pričakovanji po klasični predstavi, hkrati pa imamo v
obeh deželah izkazano povsem primerljivo stopnjo razširjenosti integrira-
ne kmečke ekonomije. Tudi znotraj ene in iste dežele, kakršna je Kranjska,
so prisotne razlike v agrarni strukturi, vključno s posestnim režimom (po-
mislimo na povsem različni ureditvi v gospostvih Škofja Loka ter Devin,
na primer), ki pa se ne zrcalijo v prisotnosti ali odsotnosti kombiniranja
dejavnosti in dohodkov s strani kmečkega prebivalstva.
Integrirana kmečka ekonomija je pljuskala preko razlik v institucionalni
ureditvi gospostev, saj njihove omejitve niso mogle zatreti kmečke inici-
ativnosti. Poseganje po neagrarnih in tržnih virih dohodka ni bilo social-
no opredeljeno, saj je integrirana kmečka ekonomija prežemala vse sloje
kmečkega prebivalstva na slovenskem podeželju, od premožnejših do rev-
nejših, od gruntarjev do podružnikov. Razlikovali so se lahko po vrstah
dejavnosti in oblikah dela ter po načinu, kako in v kolikšni meri so jih kom-
binirali s kmetovanjem na svojem obratu, ne pa tudi po tem, ali so posegali
po različnih virih dohodka.
197
