Page 195 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 195
8
Integrirana kmečka ekonomija v slovenskih
deželah: primerjava (16.–18. stoletje)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Analiza po posameznih deželah je pokazala, da so bile prakse kombinira-
nja samooskrbnega kmetijstva z neagrarnimi in nasploh tržno usmerjeni-
mi dejavnostmi ne le prisotne, temveč kar razširjene med kmečkim prebi-
valstvom v vseh obravnavanih deželah. Razlogi za poseganje po teh virih
dohodka niso bili usmerjeni le v doseganje ravni preživetja, temveč tudi v
dvig življenjske ravni. Čeprav natančnejših namenskih študij o gospodar-
skem računu kmetij še primanjkuje, lahko potrdimo, da so tržno usmerje-
ne dejavnosti predstavljale načeloma enakovreden vir dohodka v primerja-
vi s samooskrbnim kmetijstvom, in sicer v večji ali manjši meri, kar je bilo
nenazadnje odvisno od velikosti kmetije. Zaznali smo namreč, da so se di-
ferenciacije dejavnosti posluževali tudi premožnejši kmetje. Kljub temu bo
držalo, da drobljenje kmetij, nastajanje kajž in pojavljanje kmečkih slojev
brez zemlje (podružniki, gostači) ostajajo pokazatelji prisotnosti integrira-
ne kmečke ekonomije, ker je priložnost drugih virov dohodka omogočala
življenje na kmečkih enotah, ki niso bile samooskrbne.
V vseh obravnavanih deželah so kmečke neagrarne in tržno usmerjene
dejavnosti pripadale vsem trem ekonomskim sektorjem (primarnemu, se-
kundarnemu, terciarnemu). Dinamičnost in fleksibilnost sistema je mogo-
če potrditi s pojavljanjem novih panog, vrst proizvodnje in oblik dela sko-
zi stoletja novega veka kakor tudi z ustanavljanjem novih kmečkih enot z
malo zemlje, kar vse lahko razumemo kot oblike prilagajanja spremembam
razpoložljivih virov dohodka, stanja na trgu in v prebivalstvu skozi čas. Ker
ta študija ostaja na makro ravni dežel in kvečjemu ožjih območij, pa ne
moremo potrditi tudi prilagajanja kmečkih neagrarnih in tržnih dejavno-
sti spremembam v strukturi družine tekom življenjskega cikla posameznih
gospodinjstev. Z gotovostjo pa je mogoče zatrditi, da so tudi na slovenskem
podeželju kmetje aktivirali razpoložljive naravne in človeške vire, poslovne
ter delovne priložnosti glede na lokalno specifične danosti (npr. dejavniki
lokacije, prometna lega) in s tem širili razpoložljive vire dohodka. Ustvarja-
193
Integrirana kmečka ekonomija v slovenskih
deželah: primerjava (16.–18. stoletje)
Aleksander Panjek
Univerza na Primorskem
Analiza po posameznih deželah je pokazala, da so bile prakse kombinira-
nja samooskrbnega kmetijstva z neagrarnimi in nasploh tržno usmerjeni-
mi dejavnostmi ne le prisotne, temveč kar razširjene med kmečkim prebi-
valstvom v vseh obravnavanih deželah. Razlogi za poseganje po teh virih
dohodka niso bili usmerjeni le v doseganje ravni preživetja, temveč tudi v
dvig življenjske ravni. Čeprav natančnejših namenskih študij o gospodar-
skem računu kmetij še primanjkuje, lahko potrdimo, da so tržno usmerje-
ne dejavnosti predstavljale načeloma enakovreden vir dohodka v primerja-
vi s samooskrbnim kmetijstvom, in sicer v večji ali manjši meri, kar je bilo
nenazadnje odvisno od velikosti kmetije. Zaznali smo namreč, da so se di-
ferenciacije dejavnosti posluževali tudi premožnejši kmetje. Kljub temu bo
držalo, da drobljenje kmetij, nastajanje kajž in pojavljanje kmečkih slojev
brez zemlje (podružniki, gostači) ostajajo pokazatelji prisotnosti integrira-
ne kmečke ekonomije, ker je priložnost drugih virov dohodka omogočala
življenje na kmečkih enotah, ki niso bile samooskrbne.
V vseh obravnavanih deželah so kmečke neagrarne in tržno usmerjene
dejavnosti pripadale vsem trem ekonomskim sektorjem (primarnemu, se-
kundarnemu, terciarnemu). Dinamičnost in fleksibilnost sistema je mogo-
če potrditi s pojavljanjem novih panog, vrst proizvodnje in oblik dela sko-
zi stoletja novega veka kakor tudi z ustanavljanjem novih kmečkih enot z
malo zemlje, kar vse lahko razumemo kot oblike prilagajanja spremembam
razpoložljivih virov dohodka, stanja na trgu in v prebivalstvu skozi čas. Ker
ta študija ostaja na makro ravni dežel in kvečjemu ožjih območij, pa ne
moremo potrditi tudi prilagajanja kmečkih neagrarnih in tržnih dejavno-
sti spremembam v strukturi družine tekom življenjskega cikla posameznih
gospodinjstev. Z gotovostjo pa je mogoče zatrditi, da so tudi na slovenskem
podeželju kmetje aktivirali razpoložljive naravne in človeške vire, poslovne
ter delovne priložnosti glede na lokalno specifične danosti (npr. dejavniki
lokacije, prometna lega) in s tem širili razpoložljive vire dohodka. Ustvarja-
193
