Page 196 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 196
ksander Panjek
nje novih resursov bi zaenkrat težje potrdili, predvsem zaradi pomanjkanja
informacij o dejavnostih, povezanih s sezonskimi in z začasnimi migraci-
jami. Edino vaška gostilna skupnosti Ažla v Beneški Sloveniji predstavlja
jasen primer ustvarjanja novega vira dohodka.
Kljub pomanjkljivim razpoložljivim podatkom o demografski zgodovini
slovenskega podeželja skozi zgodnji novi vek bi težko podvomili v to, da so
neagrarne in tržno usmerjene dejavnosti povečevale nosilnost okolja preko
števila prebivalstva, ki bi ga omogočila sama zemlja, s katero so razpolaga-
le kmetije. Posredni pokazatelj za to je povečevanje števila kmečkih enot
ob izrecnih informacijah o tem, da so se novi kmečki obrati ustanavljali ra-
čunajoč na neagrarne dohodke in ne le na zemljo. Rast števila družin sicer
še ne pomeni tudi premo sorazmerne rasti prebivalstva, saj bi se njihova
velikost lahko hkrati zmanjševala. A v to lahko podvomimo na podlagi te-
ga, da je na slovenskem Štajerskem v prvi polovici 16. stoletja povprečno
velikost kmečke družine mogoče oceniti na le 4,5 člana (Panjek 2022b). Ja-
sno je, da tega podatka ni mogoče vnaprej posplošiti. V pričakovanju novih
demografskih študij in podatkov je vsekakor smiselno že na tej točki opo-
zoriti na oprezno uporabo pojma »prenaseljenost« – ker kmečke družine
na slovenskem podeželju niso živele le od kmetijstva, je v enačbo med raz-
položljivimi viri in prebivalstvom treba vselej vključiti tudi neagrarne ter
tržne vire dohodka.
Zadnja od sedmih značilnosti integrirane kmečke ekonomije je njena po-
vezanost z zunanjim povpraševanjem in eksogenimi dejavniki, kar drži tu-
di v primeru slovenskih dežel. To sicer do večjega izraza pride onkraj ča-
sovne omejitve te študije, to je v 19. stoletju in dlje, a bo držalo tudi v zgo-
dnjem novem veku. Dovolj je pomisliti na močno navezanost na trgovske
tokove z italijanskimi državami in posebej z Beneško republiko, zaradi če-
sar smo ocenili, da je gospodarstvo nasploh in tudi samo kmečko ekonomi-
jo na Slovenskem v tem obdobju poganjal izvoz (zunanje povpraševanje),
ki je predstavljal veliko priložnost tako ob zahodni meji kot bistveno dlje
od nje. Močan razvojni zagon v 16. stoletju, nato obrat tekom 17. stoletja,
ko imamo postopno upadanje moči Benetk, negativne posledice tridesetle-
tne vojne, prodor tujih trgovskih hiš na osnovi monopolnih pravic, ki jih
je podeljeval habsburški vladar, ter zatem v 18. stoletju ponovna oživitev
trgovine po razglasitvi svobodne plovbe na Jadranu in ustanovitvi prostih
pristanišč v Trstu in na Reki – vse našteto so primeri eksogenih dejavnikov,
ki so v različnih obdobjih porajali priložnosti ali pa prinašali izzive kmeč-
kemu prebivalstvu v slovenskih deželah.
Zato lahko ugotovimo, da je bila integrirana kmečka ekonomija skupna
194
nje novih resursov bi zaenkrat težje potrdili, predvsem zaradi pomanjkanja
informacij o dejavnostih, povezanih s sezonskimi in z začasnimi migraci-
jami. Edino vaška gostilna skupnosti Ažla v Beneški Sloveniji predstavlja
jasen primer ustvarjanja novega vira dohodka.
Kljub pomanjkljivim razpoložljivim podatkom o demografski zgodovini
slovenskega podeželja skozi zgodnji novi vek bi težko podvomili v to, da so
neagrarne in tržno usmerjene dejavnosti povečevale nosilnost okolja preko
števila prebivalstva, ki bi ga omogočila sama zemlja, s katero so razpolaga-
le kmetije. Posredni pokazatelj za to je povečevanje števila kmečkih enot
ob izrecnih informacijah o tem, da so se novi kmečki obrati ustanavljali ra-
čunajoč na neagrarne dohodke in ne le na zemljo. Rast števila družin sicer
še ne pomeni tudi premo sorazmerne rasti prebivalstva, saj bi se njihova
velikost lahko hkrati zmanjševala. A v to lahko podvomimo na podlagi te-
ga, da je na slovenskem Štajerskem v prvi polovici 16. stoletja povprečno
velikost kmečke družine mogoče oceniti na le 4,5 člana (Panjek 2022b). Ja-
sno je, da tega podatka ni mogoče vnaprej posplošiti. V pričakovanju novih
demografskih študij in podatkov je vsekakor smiselno že na tej točki opo-
zoriti na oprezno uporabo pojma »prenaseljenost« – ker kmečke družine
na slovenskem podeželju niso živele le od kmetijstva, je v enačbo med raz-
položljivimi viri in prebivalstvom treba vselej vključiti tudi neagrarne ter
tržne vire dohodka.
Zadnja od sedmih značilnosti integrirane kmečke ekonomije je njena po-
vezanost z zunanjim povpraševanjem in eksogenimi dejavniki, kar drži tu-
di v primeru slovenskih dežel. To sicer do večjega izraza pride onkraj ča-
sovne omejitve te študije, to je v 19. stoletju in dlje, a bo držalo tudi v zgo-
dnjem novem veku. Dovolj je pomisliti na močno navezanost na trgovske
tokove z italijanskimi državami in posebej z Beneško republiko, zaradi če-
sar smo ocenili, da je gospodarstvo nasploh in tudi samo kmečko ekonomi-
jo na Slovenskem v tem obdobju poganjal izvoz (zunanje povpraševanje),
ki je predstavljal veliko priložnost tako ob zahodni meji kot bistveno dlje
od nje. Močan razvojni zagon v 16. stoletju, nato obrat tekom 17. stoletja,
ko imamo postopno upadanje moči Benetk, negativne posledice tridesetle-
tne vojne, prodor tujih trgovskih hiš na osnovi monopolnih pravic, ki jih
je podeljeval habsburški vladar, ter zatem v 18. stoletju ponovna oživitev
trgovine po razglasitvi svobodne plovbe na Jadranu in ustanovitvi prostih
pristanišč v Trstu in na Reki – vse našteto so primeri eksogenih dejavnikov,
ki so v različnih obdobjih porajali priložnosti ali pa prinašali izzive kmeč-
kemu prebivalstvu v slovenskih deželah.
Zato lahko ugotovimo, da je bila integrirana kmečka ekonomija skupna
194
