Page 197 - Panjek Aleksander. Ur. 2023. Integrirana kmečka ekonomija: koncept in dejstva. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 197
Integrirana kmečka ekonomija v slovenskih deželah: primerjava (16.–18. stoletje)
značilnost slovenskega podeželja v zgodnjem novem veku. Neposredna
primerjava med regionalnimi stvarnostmi sicer pokaže tudi nekaj razlik,
posebej v raznolikosti vrst panog in dejavnosti, po katerih so posegali kme-
tje (preglednica 8.1). Na prvi pogled bi rekli, da je bila na Kranjskem, Go-
riškem in v Beneški Sloveniji raznovrstnost na višji stopnji kot pa na Šta-
jerskem in Koroškem ter da je bila intenzivnost integrirane kmečke eko-
nomije večja na zahodu in manjša proti vzhodu. A iz več razlogov bi to bila
prenagljena zaključka.
Pri našem naboru dejavnosti smo zaradi obsežnosti predelane literatu-
re morda spregledali prisotnost kake vrste dejavnosti, posebej v deželah,
za katere imamo manj tematsko specifičnih prispevkov. Po drugi strani je
bila lahko kaka dejavnost tako močno pogojena z lokalnimi razmerami, da
drugje enostavno ni mogla vznikniti pred 19. stoletjem. Tak primer je tu-
rizem, ki je bil pri nas jamski in se je pred razvojem modernega turizma
na evropski ravni lahko pojavil le tam, kjer imamo kraške pojave. Zatem
imamo dejavnik večje ali manjše notranje raznolikosti dežel, ki prispeva
k raznoterosti kmečkih dejavnosti. Nenazadnje je treba vzeti v zakup mo-
žnost, da čisto enostavno še nimamo dovolj raziskav in posledično infor-
macij. To velja za tiste dežele, v katerih smo ugotovili manjšo raznolikost
kmečkih dejavnosti, pa tudi za slovenski prostor v celoti. Slednje je pose-
bej vidno na področju sezonskih migracij na delo v sekundarnem in terciar-
nem sektorju, ki jih za zgodnji novi vek nismo uspeli nedvoumno ugotoviti
nikjer, saj izrecne navedbe omenjajo samo migracije na delo v primarnem
sektorju (poljedelstvo, vinogradništvo, gozdarstvo). Podobno velja za raz-
širjenost kreditnega poslovanja na podeželju, ki predstavlja možno podla-
go za financiranje podjetniških zamisli in sezonskih migracij (in ne samo
za premoščanje preživetvenih stisk). Čeprav je obstoj kreditnega poslova-
nja izpričan skoraj povsod, o načinih sklepanja posojil ter njihovih name-
nih vemo prav malo (z izjemo Beneške Slovenije). Zaradi vsega navedenega
moramo prikazano primerjavo razumeti kot sliko, ki ne odraža le stvarno-
sti v posameznih deželah in njihove interne raznolikosti, ampak tudi stanje
raziskav.
Tudi k ocenjevanju geografskega vzorca je smotrno pristopiti previdno
in se upreti skušnjavi, da bi na slovenski prostor gledali kot na neko Evro-
po v malem ter na njem začrtali ločnico med vzhodom in zahodom. Ne
gre za to, da bi se iz principa otepali tega klasičnega dualizma in aprior-
no sledili novejšemu trendu v evropskem zgodovinopisju. Bistveno je, da
bi bila taka interpretacija na primeru integrirane kmečke ekonomije v slo-
venskem prostoru preprosto napačna. Prvi razlog je čisto geografske, dru-
195
značilnost slovenskega podeželja v zgodnjem novem veku. Neposredna
primerjava med regionalnimi stvarnostmi sicer pokaže tudi nekaj razlik,
posebej v raznolikosti vrst panog in dejavnosti, po katerih so posegali kme-
tje (preglednica 8.1). Na prvi pogled bi rekli, da je bila na Kranjskem, Go-
riškem in v Beneški Sloveniji raznovrstnost na višji stopnji kot pa na Šta-
jerskem in Koroškem ter da je bila intenzivnost integrirane kmečke eko-
nomije večja na zahodu in manjša proti vzhodu. A iz več razlogov bi to bila
prenagljena zaključka.
Pri našem naboru dejavnosti smo zaradi obsežnosti predelane literatu-
re morda spregledali prisotnost kake vrste dejavnosti, posebej v deželah,
za katere imamo manj tematsko specifičnih prispevkov. Po drugi strani je
bila lahko kaka dejavnost tako močno pogojena z lokalnimi razmerami, da
drugje enostavno ni mogla vznikniti pred 19. stoletjem. Tak primer je tu-
rizem, ki je bil pri nas jamski in se je pred razvojem modernega turizma
na evropski ravni lahko pojavil le tam, kjer imamo kraške pojave. Zatem
imamo dejavnik večje ali manjše notranje raznolikosti dežel, ki prispeva
k raznoterosti kmečkih dejavnosti. Nenazadnje je treba vzeti v zakup mo-
žnost, da čisto enostavno še nimamo dovolj raziskav in posledično infor-
macij. To velja za tiste dežele, v katerih smo ugotovili manjšo raznolikost
kmečkih dejavnosti, pa tudi za slovenski prostor v celoti. Slednje je pose-
bej vidno na področju sezonskih migracij na delo v sekundarnem in terciar-
nem sektorju, ki jih za zgodnji novi vek nismo uspeli nedvoumno ugotoviti
nikjer, saj izrecne navedbe omenjajo samo migracije na delo v primarnem
sektorju (poljedelstvo, vinogradništvo, gozdarstvo). Podobno velja za raz-
širjenost kreditnega poslovanja na podeželju, ki predstavlja možno podla-
go za financiranje podjetniških zamisli in sezonskih migracij (in ne samo
za premoščanje preživetvenih stisk). Čeprav je obstoj kreditnega poslova-
nja izpričan skoraj povsod, o načinih sklepanja posojil ter njihovih name-
nih vemo prav malo (z izjemo Beneške Slovenije). Zaradi vsega navedenega
moramo prikazano primerjavo razumeti kot sliko, ki ne odraža le stvarno-
sti v posameznih deželah in njihove interne raznolikosti, ampak tudi stanje
raziskav.
Tudi k ocenjevanju geografskega vzorca je smotrno pristopiti previdno
in se upreti skušnjavi, da bi na slovenski prostor gledali kot na neko Evro-
po v malem ter na njem začrtali ločnico med vzhodom in zahodom. Ne
gre za to, da bi se iz principa otepali tega klasičnega dualizma in aprior-
no sledili novejšemu trendu v evropskem zgodovinopisju. Bistveno je, da
bi bila taka interpretacija na primeru integrirane kmečke ekonomije v slo-
venskem prostoru preprosto napačna. Prvi razlog je čisto geografske, dru-
195
