Page 9 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 9
Predgovor
Jurka Lepičnik Vodopivec
Univerza na Primorskem
jurka.lepicnik@pef.upr.si
Maja Mezgec
Univerza na Primorskem
maja.mezgec@pef.upr.si
V okviru četrte industrijske revolucije postajajo vseživljenjsko učenje (VŽU),
izobraževanje in usposabljanje pomemben sestavni del ustvarjanja seda-
njega ter prihodnjega blagostanja. Vpliv novih tehnologij in njihovih apli-
kacij se širi po vseh sektorjih gospodarske dejavnosti, poslovni modeli so
v procesu preoblikovanja tako v podjetjih kot tudi v javni upravi. Staranje
prebivalstva, zmanjševanje ogljičnega odtisa, razvoj umetne inteligence ipd.
družbo vodijo v razvoj novih poslovnih modelov, saj znanje in kompetence
zastarevajo hitreje kot v preteklosti, zato se povečuje delež tistih, ki so za-
radi primanjkljaja kompetenc nezaposljivi oz. se njihova stopnja zaposljivosti
drastično slabša. Glede na napovedi tehnološkega razvoja, povezanega z ro-
botizacijo, izginjanjem manj zahtevnih delovnih mest, digitalizacijo, in delo-
vanje v digitalno dogatih okoljih bi morali vsi odrasli razviti spretnosti, ki jim
bodo omogočale boljšo zaposljivost, vključevanje v digitalno družbo in so-
delovanje v skupnosti, pri čemer so posebej pomembne spretnosti reševanja
problemov v tehnološko bogatem okolju.
Iz raziskave Program za mednarodno ocenjevanja kompetenc odraslih
(Programme for the International Assessment of Adult Competencies – PI-
AAC) izhaja, da so trenutne generacije odraslih v Sloveniji glede na temeljne
spretnosti primerjalno »na repu« Evropejcev in prebivalcev razvitega sveta.
Podatki kažejo, da ima prevelika skupina odraslih v delovno aktivnem ob-
dobju nizko razvite spretnosti za reševanje problemov v tehnološko zahtev-
nem okolju. Zaradi nizko razvitih spretnosti, ki jih dosegajo odrasli v Sloveniji,
se ti težje vključujejo v iniciative globalnega državljanstva in akcije krožnega
gospodarstva, zaradi česar se soočamo s slabšimi pogoji za vpeljevanje traj-
nostno naravnanega in zelenega gospodarstva ter digitalizacijo družbe in
gospodarstva, h čemur se je Slovenija zavezala v razvojnih strategijah (Služba
Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 2017; 2021;
Ministrstvo za delo, družino socialne, zadeve in enake možnosti 2020). Ljudje
z nizkimi spretnostmi in manj razvitimi zmožnostmi kritičnega mišljenja težje
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.7-10
Jurka Lepičnik Vodopivec
Univerza na Primorskem
jurka.lepicnik@pef.upr.si
Maja Mezgec
Univerza na Primorskem
maja.mezgec@pef.upr.si
V okviru četrte industrijske revolucije postajajo vseživljenjsko učenje (VŽU),
izobraževanje in usposabljanje pomemben sestavni del ustvarjanja seda-
njega ter prihodnjega blagostanja. Vpliv novih tehnologij in njihovih apli-
kacij se širi po vseh sektorjih gospodarske dejavnosti, poslovni modeli so
v procesu preoblikovanja tako v podjetjih kot tudi v javni upravi. Staranje
prebivalstva, zmanjševanje ogljičnega odtisa, razvoj umetne inteligence ipd.
družbo vodijo v razvoj novih poslovnih modelov, saj znanje in kompetence
zastarevajo hitreje kot v preteklosti, zato se povečuje delež tistih, ki so za-
radi primanjkljaja kompetenc nezaposljivi oz. se njihova stopnja zaposljivosti
drastično slabša. Glede na napovedi tehnološkega razvoja, povezanega z ro-
botizacijo, izginjanjem manj zahtevnih delovnih mest, digitalizacijo, in delo-
vanje v digitalno dogatih okoljih bi morali vsi odrasli razviti spretnosti, ki jim
bodo omogočale boljšo zaposljivost, vključevanje v digitalno družbo in so-
delovanje v skupnosti, pri čemer so posebej pomembne spretnosti reševanja
problemov v tehnološko bogatem okolju.
Iz raziskave Program za mednarodno ocenjevanja kompetenc odraslih
(Programme for the International Assessment of Adult Competencies – PI-
AAC) izhaja, da so trenutne generacije odraslih v Sloveniji glede na temeljne
spretnosti primerjalno »na repu« Evropejcev in prebivalcev razvitega sveta.
Podatki kažejo, da ima prevelika skupina odraslih v delovno aktivnem ob-
dobju nizko razvite spretnosti za reševanje problemov v tehnološko zahtev-
nem okolju. Zaradi nizko razvitih spretnosti, ki jih dosegajo odrasli v Sloveniji,
se ti težje vključujejo v iniciative globalnega državljanstva in akcije krožnega
gospodarstva, zaradi česar se soočamo s slabšimi pogoji za vpeljevanje traj-
nostno naravnanega in zelenega gospodarstva ter digitalizacijo družbe in
gospodarstva, h čemur se je Slovenija zavezala v razvojnih strategijah (Služba
Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 2017; 2021;
Ministrstvo za delo, družino socialne, zadeve in enake možnosti 2020). Ljudje
z nizkimi spretnostmi in manj razvitimi zmožnostmi kritičnega mišljenja težje
Lepičnik Vodopivec, J., in M. Mezgec, ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih
za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-230-5.7-10
