Page 11 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Predgovor
in dosežke posameznikov pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko
bogatih okoljih po raziskavi PIAAC. S tem prispeva k razumevanju dejavni-
kov, ki omogočajo in spodbujajo razcvet neformalnih oblik vseživljenjskega
učenja.
Spremembe na mikro in mezo ravni preučujeta tudi Maja Mezgec in Jurka
Lepičnik Vodopivec, ki v svojem prispevku podata analizo vplivov digitaliza-
cije na zasebno in javno življenje posameznika z vidika vseživljenjskega uče-
nja, predvsem v smilu kompetenc, ki jih posameznik potrebuje zaradi proce-
sov intenzivne digitalizacije na različnih področjih življenja.
Tudi delovno okolje predstavlja pomemben vzvod vseživljenjskega učenja
posameznika in družbe. Makro raven spodbujanja razvoja vseživljenjskega
učenja preučuje Valentina Franca, ki analizira pravne vidika izobraževanja
posameznikov v delovnem razmerju. Analiza stanja osvetli številne ovire kot
tudi usmeritev za naprej, začenjši z oblikovanjem kulture znanja, ki presega
zgolj skrb za ohranjanje zaposlitve in zaposljivosti posameznika. Preboj vklju-
čuje vse ravni: državno z ustreznimi politikami, delodajalce in delavce. V pri-
spevku avtoric Maje Zalaznik, Tjaše Redek in Polone Domadenik Muren je
pozornost usmerjena v raven podjetij in v analizo stanja vlaganj v usposab-
ljanje ter izobraževanje v slovenskih podjetjih. Pri tem izstopajo podjetja, ki
vzpostavljajo kulturo učenja, in rezultati naložb se kažejo tudi v uspešnosti
podjetja in posameznika. Pogled zaposlenih na sodelovanje v procesu vse-
življenjskega učenja je zajet v prispevku avtoric Polone Domadenik Muren,
Tjaše Redek in Maje Zalaznik, ki analizira motive in ovire posameznikov pri
vključitvi v proces vseživljenjskega učenja.
Prispevek Jurke Lepičnik Vodopivec, Maje Mezgec in Aleksandre Šidić je
namenjen preučevanju pojmovanja trajnosti in njenega uresničevanja ter
vloge, ki jo ima vseživljenjsko učenje pri uresničevanju paradigme trajno-
stnega razvoja. Predstavljena sta analiza vrtčevskega okolja in vidik vzgo-
jiteljic, ki predstavljajo izhodišče vseživljenjskega učenja mlajših generacij.
Analiza je osnova za tridimenzionalen konstrukt trajnosti, ki vključuje okolj-
sko, socialno in ekonomsko dimenzijo. Ugotovitve kažejo, da vseživljenjsko
učenje predstavlja pomemben gradnik trajnostnega razvoja in uresničevanja
perspektiv UNESCO-ve Agende 2030.
Prispevki in analize, zajeti v monografiji, kažejo na večdimenzionalnost
tem in izzivov projekta Vseživljensko učenje za trajnostni razvoj in digitalni
preboj (VŽU-preboj), pri tem pa so izpostavljeni ključni dejavniki in gradniki
VŽU. Ugotovitve predstavljajo pomembno izhodišče za kritični razmislek in
oblikovanje priporočil za nosilce ekonomskih ter izobraževalnih politik in
snovalce programov vseživljenjskega učenja.
9
in dosežke posameznikov pri spretnosti reševanja problemov v tehnološko
bogatih okoljih po raziskavi PIAAC. S tem prispeva k razumevanju dejavni-
kov, ki omogočajo in spodbujajo razcvet neformalnih oblik vseživljenjskega
učenja.
Spremembe na mikro in mezo ravni preučujeta tudi Maja Mezgec in Jurka
Lepičnik Vodopivec, ki v svojem prispevku podata analizo vplivov digitaliza-
cije na zasebno in javno življenje posameznika z vidika vseživljenjskega uče-
nja, predvsem v smilu kompetenc, ki jih posameznik potrebuje zaradi proce-
sov intenzivne digitalizacije na različnih področjih življenja.
Tudi delovno okolje predstavlja pomemben vzvod vseživljenjskega učenja
posameznika in družbe. Makro raven spodbujanja razvoja vseživljenjskega
učenja preučuje Valentina Franca, ki analizira pravne vidika izobraževanja
posameznikov v delovnem razmerju. Analiza stanja osvetli številne ovire kot
tudi usmeritev za naprej, začenjši z oblikovanjem kulture znanja, ki presega
zgolj skrb za ohranjanje zaposlitve in zaposljivosti posameznika. Preboj vklju-
čuje vse ravni: državno z ustreznimi politikami, delodajalce in delavce. V pri-
spevku avtoric Maje Zalaznik, Tjaše Redek in Polone Domadenik Muren je
pozornost usmerjena v raven podjetij in v analizo stanja vlaganj v usposab-
ljanje ter izobraževanje v slovenskih podjetjih. Pri tem izstopajo podjetja, ki
vzpostavljajo kulturo učenja, in rezultati naložb se kažejo tudi v uspešnosti
podjetja in posameznika. Pogled zaposlenih na sodelovanje v procesu vse-
življenjskega učenja je zajet v prispevku avtoric Polone Domadenik Muren,
Tjaše Redek in Maje Zalaznik, ki analizira motive in ovire posameznikov pri
vključitvi v proces vseživljenjskega učenja.
Prispevek Jurke Lepičnik Vodopivec, Maje Mezgec in Aleksandre Šidić je
namenjen preučevanju pojmovanja trajnosti in njenega uresničevanja ter
vloge, ki jo ima vseživljenjsko učenje pri uresničevanju paradigme trajno-
stnega razvoja. Predstavljena sta analiza vrtčevskega okolja in vidik vzgo-
jiteljic, ki predstavljajo izhodišče vseživljenjskega učenja mlajših generacij.
Analiza je osnova za tridimenzionalen konstrukt trajnosti, ki vključuje okolj-
sko, socialno in ekonomsko dimenzijo. Ugotovitve kažejo, da vseživljenjsko
učenje predstavlja pomemben gradnik trajnostnega razvoja in uresničevanja
perspektiv UNESCO-ve Agende 2030.
Prispevki in analize, zajeti v monografiji, kažejo na večdimenzionalnost
tem in izzivov projekta Vseživljensko učenje za trajnostni razvoj in digitalni
preboj (VŽU-preboj), pri tem pa so izpostavljeni ključni dejavniki in gradniki
VŽU. Ugotovitve predstavljajo pomembno izhodišče za kritični razmislek in
oblikovanje priporočil za nosilce ekonomskih ter izobraževalnih politik in
snovalce programov vseživljenjskega učenja.
9
