Page 10 - Lepičnik Vodopivec Jurka, Mezgec Maja. Ur. 2023. Vseživljenjsko učenje odraslih za trajnostni razvoj in digitalni preboj. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
ka Lepičnik Vodopivec in Maja Mezgec
razvijejo aktivno vlogo in »uvidijo koristi«, ki jih prinaša krožno gospodarstvo
za njih in za njihovo okolje, kakor tudi manj zaupajo v inštitucije in družbo
nasploh (problem socialnega kapitala).
Izobraževanje odraslih mora tako odgovoriti na tovrstne družbene in go-
spodarske izzive kakor tudi na potrebe skupin odraslih, ki so izkazali nizke
spretnosti, tako, da razvije ustrezne strategije za vključevanje le-teh v izo-
braževanje in VŽU. V nasprotnem primeru Slovenija, kot majhna država z re-
lativno siromašnimi naravnimi bogastvi, v prihodnosti ne bo imela konku-
renčne prednosti v znanju in usposobljenosti ljudi.
Monografija, ki je pred nami, je nastala v okviru ciljnoraziskovalnega pro-
grama Vseživljensko učenje za trajnostni razvoj in digitalni preboj (VŽU-
preboj) ter odgovarja na vprašanje o stanju in dejavnikih, ki spodbujajo vse-
življenjsko učenje (VŽU). Pri tem so sodelovale strokovnjakinje in strokovnjak
z različnih področij ter tako z različnih perspektiv iskali interdisciplinarne in
medresorske povezave za razvoj kompetenc v različnih okoljih, tako na delu
kot v lokalnem okolju, kot tudi na različnih ravneh: mikro (odrasli), mezo
(podjetja, izobraževalne institucije) in makro (politike VŽU, upravljanje sis-
tema izobraževanja odraslih). Razvoj področja izobraževanja odraslih ostaja
ključni izziv, ki se smo ga želeli nasloviti s projektom: kljub določenim spre-
jetim ukrepom v Sloveniji ostaja problem vključevanja odraslih v aktivnosti
VŽU, saj vključenost na eni strani strmo upada (v zadnjih desetih letih se je po
podatkih Ankete o delovni sili – glej https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ads/
– prepolovila), na drugi pa se v VŽU v večji meri vključujejo bolj izobraženi
odrasli.
Avtor Borut Mikulec ponuja pregled različnih modelov in konceptov vse-
življenjskega učenja. Analiza kaže, da je vseživljenjsko učenje večdimenzio-
nalen koncept, ki v sebi združuje različne modele in pojmovanja vseživljenj-
skega učenja. Mikro raven dejavnikov, ki vplivajo na vseživljenjsko učenje,
preučuje prispevek Estere Možina, ki se ukvarja s pomenom družinske pi-
smenosti in njenega medgeneracijskega prenosa. Obvladovanje pismeno-
sti predstavlja predpogoj za udejanjanje vseživljenjskega učenja na mikro
ravni posamzenika. Usvajanje pismenosti pa ni neodvisno od konteksta in
analiza avtorice potrjuje vpliv družinskega ter družbenega ozadja na razvoj
pismenosti in medgeneracijskih dinamik, ki vplivajo na razvoj pismenosti.
Gre za tematsko raziskavo o spretnosti staršev iz manj spodbudnih okolij,
opravljeno na podatkih, zbranih v raziskavi PIAAC. Analizo manj spodbudnih
okolij, pa čeprav na širši ravni, ponuja tudi prispevek Petre Javrh, ki preučuje
raznolikost vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah. Pri tem upošteva
sociodemografske spremenljivke kot tudi indeks razvojne ogroženosti regij
8
razvijejo aktivno vlogo in »uvidijo koristi«, ki jih prinaša krožno gospodarstvo
za njih in za njihovo okolje, kakor tudi manj zaupajo v inštitucije in družbo
nasploh (problem socialnega kapitala).
Izobraževanje odraslih mora tako odgovoriti na tovrstne družbene in go-
spodarske izzive kakor tudi na potrebe skupin odraslih, ki so izkazali nizke
spretnosti, tako, da razvije ustrezne strategije za vključevanje le-teh v izo-
braževanje in VŽU. V nasprotnem primeru Slovenija, kot majhna država z re-
lativno siromašnimi naravnimi bogastvi, v prihodnosti ne bo imela konku-
renčne prednosti v znanju in usposobljenosti ljudi.
Monografija, ki je pred nami, je nastala v okviru ciljnoraziskovalnega pro-
grama Vseživljensko učenje za trajnostni razvoj in digitalni preboj (VŽU-
preboj) ter odgovarja na vprašanje o stanju in dejavnikih, ki spodbujajo vse-
življenjsko učenje (VŽU). Pri tem so sodelovale strokovnjakinje in strokovnjak
z različnih področij ter tako z različnih perspektiv iskali interdisciplinarne in
medresorske povezave za razvoj kompetenc v različnih okoljih, tako na delu
kot v lokalnem okolju, kot tudi na različnih ravneh: mikro (odrasli), mezo
(podjetja, izobraževalne institucije) in makro (politike VŽU, upravljanje sis-
tema izobraževanja odraslih). Razvoj področja izobraževanja odraslih ostaja
ključni izziv, ki se smo ga želeli nasloviti s projektom: kljub določenim spre-
jetim ukrepom v Sloveniji ostaja problem vključevanja odraslih v aktivnosti
VŽU, saj vključenost na eni strani strmo upada (v zadnjih desetih letih se je po
podatkih Ankete o delovni sili – glej https://www.adp.fdv.uni-lj.si/opisi/ads/
– prepolovila), na drugi pa se v VŽU v večji meri vključujejo bolj izobraženi
odrasli.
Avtor Borut Mikulec ponuja pregled različnih modelov in konceptov vse-
življenjskega učenja. Analiza kaže, da je vseživljenjsko učenje večdimenzio-
nalen koncept, ki v sebi združuje različne modele in pojmovanja vseživljenj-
skega učenja. Mikro raven dejavnikov, ki vplivajo na vseživljenjsko učenje,
preučuje prispevek Estere Možina, ki se ukvarja s pomenom družinske pi-
smenosti in njenega medgeneracijskega prenosa. Obvladovanje pismeno-
sti predstavlja predpogoj za udejanjanje vseživljenjskega učenja na mikro
ravni posamzenika. Usvajanje pismenosti pa ni neodvisno od konteksta in
analiza avtorice potrjuje vpliv družinskega ter družbenega ozadja na razvoj
pismenosti in medgeneracijskih dinamik, ki vplivajo na razvoj pismenosti.
Gre za tematsko raziskavo o spretnosti staršev iz manj spodbudnih okolij,
opravljeno na podatkih, zbranih v raziskavi PIAAC. Analizo manj spodbudnih
okolij, pa čeprav na širši ravni, ponuja tudi prispevek Petre Javrh, ki preučuje
raznolikost vseživljenjskega učenja v slovenskih regijah. Pri tem upošteva
sociodemografske spremenljivke kot tudi indeks razvojne ogroženosti regij
8
