Page 197 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.4 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na centrih za socialno delo

ter uradne pooblaščene osebe pod pogoji in na način, kot to določajo
predpisi Republike Slovenije.

1.3.6.: Kodeks poklicne etike psihologov določa, da je v primeru, da
ima obravnavanec zakonitega zastopnika, psiholog dolžan slednje-
ga seznaniti s potrebnimi informacijami o obravnavi in pridobiti so-
glasje za psihološko obravnavo obravnavanca, razen v primerih, ki
jih kot izjemo določajo predpisi Republike Slovenije.

Odgovor na primer 6
Psihologinja je ugotovila, da ni jasne zakonske podlage, po kateri bi lahko
staršu – otrokovemu zakonitemu zastopniku ne omogočili vpogled v psi-
hološko dokumentacijo njegovega otroka. Zahteva je bila zakonita.
Zakon o nepravdnem postopku (2019, čl. 96) določa, da lahko zara-
di varstva otrokove koristi sodišče odloči, da se staršem ne dovoli vpog-
led v zapis oz. poslušanje ali ogled posnetka razgovora z otrokom. Zoper
tak sklep sodišča ni posebne pritožbe. Sodišče v tem primeru v obrazlo-
žitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanjo opr-
lo svojo odločitev.
Družinski zakonik (2017, čl. 177) določa, da lahko zaradi varstva
otrokovih koristi center za socialno delo staršem zavrne vpogled v zapi-
snik o razgovoru z otrokom, vendar iz dikcije ni jasno, na kaj točno se za-
pisnik nanaša.
Psihologi pri delu uporabljamo psihološke metode in tehnike, ki so
del psihološkega dosjeja, ravnanje z le-temi pa obravnava Kodeks poklicne
etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije, 2019).
V tem postopku zaradi jasne zakonske določbe, da je naloga centra,
da v sodnih postopkih pripravlja mnenje z namenom zaščite razvojnih
koristi in interesov mladoletnih otrok, ni bilo treba pridobiti soglasja za
psihološko obravnavo otroka od njegovih staršev – zakonitih zastopni-
kov. Mnenje glede zaščite otrokovih koristi v sodnih postopkih je namreč
zakonsko določena naloga centra.
Informacijski pooblaščenec meni, »da gre v tem primeru za poseben
primer seznanitve z lastnimi osebnimi podatki« (Brulc, 2020, str. 24), saj
starš kot otrokov zakoniti zastopnik želi vpogled v otrokov pisni izde-
lek. Informacijski pooblaščenec je mnenja, da v izjemnih primerih ni iz-
ključeno, da se s sklicevanjem na ustavne pravice ali pravice iz zavezujo-
čih mednarodnih pogodb (npr. Konvencija o otrokovih pravicah (Združeni

195