Page 258 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

okolju, imeti osebnostne lastnosti, kot so odpornost, predanost, priso-
tnost, pristnost in empatija. Simons in Andersen (1995) navajata še, da
delo s profesionalnimi športniki (ekipami) ali delo v veliki organizaciji
zahteva, da športni psiholog izkaže sposobnosti za razumevanje športne
situacije in športnika ter veliko mero samostojnosti in vztrajnosti. Kyndt
in Rowell (2012) poudarjata, da pod močnim pritiskom vrhunskega špor-
ta le nekateri trenerji in psihologi lahko uspejo ter nudijo potrebno pod-
poro, ki športnikom, s katerimi delajo, pomaga doseči »stopničke«. Poleg
čisto tehničnega znanja izvajalci športne psihologije potrebujejo tudi do-
ločene osebnostne poteze, ki jim omogočajo učinkovito delovanje v oko-
ljih z visoko obremenitvijo.
Štiri ključna področja, ki jim je skozi celotno poklicno življenje treba
posvečati pozornost, so (Chandler, 2015):

1. ključno področje: osebni in poklicni standardi – razvijanje, izva-
janje ter vzdrževanje osebnih in poklicnih standardov ter etične
prakse;
2. ključno področje: strokovnost in znanost – uporaba psiholoških
in sorodnih metod, konceptov, modelov, teorij ter znanja, ki iz-
hajajo iz znanstveno ponovljivih ugotovitev;
3. ključno področje: sledenje sodobnim smernicam – raziskovanje
in razvijanje novih ter obstoječih psiholoških metod, konceptov,
modelov, teorij in instrumentov v športni psihologiji;
4. ključno področje: poučevanje – širjenje psihološkega znanja, na-
čel, metod, potreb in strategij.
Etični standard APA 2.01 določa, da morajo izvajalci »zagotavlja-
ti storitve, poučevati in raziskovati ljudi ter področja le v okviru svojih
kompetenc, na podlagi izobrazbe, usposabljanja, izkušenj, supervizije,
posvetovanja, študija ali poklicnih izkušenj« (American Psychological As-
sociation, 2002). Zato je ukvarjanje s praktično športno psihologijo nep-
rimerno in neetično, če zagotavljanje teh storitev temelji zgolj na intere-
su ljudi ali potrebah po intervencijah (Canter idr., 1994). Neupoštevanje
tega standarda lahko znatno poveča tveganje za škodo na strani klientov
in organizacij, lahko pa celo pripelje do tožb o malomarnosti in nepravil-
nosti. Npr.: športni psiholog sodeluje s športnikom na področju klasične
priprave na nastop, v tem procesu pa ugotovi, da obstaja sum na motnje
hranjenja. To lahko pomeni, da bi deloval izven področja, za katerega je
kompetenten, zato mora klienta napotiti h kliničnemu psihologu, ki se bo
ukvarjal z motnjo hranjenja.

256