Page 259 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 259

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

                 Športni psihologi morajo skrbno pretehtati, katere vprašalnike in v
            kakšen namen jih uporabljajo (da imajo zadostne norme za populacijo) ter
            da sta njihova usposobljenost in izobrazba primerni za uporabo instru-
            mentov ter intervencij (American Psychological Association, 2002, Stan-
            dard 9.02).
                 Še en in manj očiten primer delovanja izven področja kompetenc je,
            kadar športni psiholog ne prepozna klinične narave destruktivnega od-
            nosa med starši in športnikom ali trenerjem ter športnikom, kar prav
            tako zahteva klinično obravnavo.
                 Prav tako je npr. neprimerno, da se neusposobljeni psiholog trudi za
            izboljšanje nastopa s 13-letnim umetnostnim drsalcem, če ta psiholog ne
            pozna značilnosti motoričnega učenja in razvojnih potreb ter pričakovanj
            mladega drsalca, čeprav je priložnost za delo z vrhunskim športnikom
            lahko zanimiva, mamljiva in finančno koristna (Moore, 2003).


                 Primer

                 Športnik je študiral v tujini in pridobil določeno izobrazbo neke
                 psihološke smeri. Po vrnitvi nazaj v Slovenijo si je želel delati
                 kot športni psiholog. Ker je poznal prave ljudi in je znal dajati
                 vtis, da je bil njegov študij boljši kot v Sloveniji, je dobil delo in
                 začel delati v večjem športnem klubu s skupino članov, profesi-
                 onalcev. Ti so predvidevali, da ima enaka znanja kot licenciran
                 športni psiholog, in so ga kot takega tudi zaposlili. Po nekaj dob-
                 ro obiskanih predavanjih pa so športniki začeli odklanjati sode-
                 lovanje z njim. Povedali so, da je uporabljal nestrokovne meto-
                 de, prehitro delil nasvete, dajal psevdoznanstvene razlage, iskal
                 bližnjice s pavšalnimi motivacijskimi slogani. Deloval je, kot da
                 je znanstveno podkovan, vendar pa se je izkazalo, da ni, saj se
                 je ponavljal in zapletal ter ni ustrezno obravnaval težav, ki so
                 jih športniki izpostavili. Odnos, ki ga je gradil s športniki, je te-
                 meljil na prijateljevanju z njimi in ne na strokovnem odnosu ter
                 znanju. Tukaj predstavljava etični problem, ki je v športu zelo
                 pogost.


                 Odgovor na problem

            Etično načelo kompetentnosti psihologe osvešča, da obstajajo zelo speci-
            fična znanja, ne glede na to, kakšno šolo v smeri psihologije ali psihotera-


                                                                              257
   254   255   256   257   258   259   260   261   262   263   264