Page 257 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.8 ∙ etične vsebine pri delu psihologa na področju športa

Psychologists’ Association – EFPA, 2005) in na Standarde dela športnih psi-
hologov (Društvo psihologov Slovenije, 2012).
Na osnovi zgoraj omenjenih kodeksov in izkušenj s športno psiholo-
gijo v slovenskem prostoru izpostavljava naslednja pogosta področja etič-
nih dilem:
– področje kompetentnosti,
– področje zaupnosti,
– dvojni oz. mešani odnosi,
– doping,
– razmejevanje med vrednotami in poklicno etiko,
– samoprezentacija oz. samooglaševanje.

Kompetentnost
Ena od pomembnejših etičnih tem (morda celo najpomembnejša) je kom-
petentnost. Na strokovnih intervizijah in srečanjih pogosto slišimo, da v
javnosti obstaja domneva, da so vsi športni psihologi visoko izobraženi
in dobro usposobljeni specialisti. Pogosto tudi med psihologi velja zmo-
tno prepričanje, da je vsak psiholog lahko tudi športni psiholog. Vendar
temu ni tako; kajti le specialistična ter kvalitetna izobrazba in nenehno
usposabljanje na interdisciplinarnem področju športnega treniranja, psi-
hologije ter psihoterapije omogočata zagotavljanje kakovostnih storitev
na tem področju. Nujno je, da športni psihologi ohranjajo visoko raven in
kvaliteto storitev, da tisti, za katere delajo, jih poučujejo in o njih študi-
rajo, ne bodo dvomili v njihove sposobnosti in bodo lahko vrednost psi-
hološkega dela zaznavali kot visoko. Ni dovolj biti športnik, športni nav-
dušenec, član ene od številnih organizacij ali psiholog, da posameznik
postane kompetenten in kvalificiran izvajalec športne psihologije (Brown
in Cogan, 2006).
Nesti (2010) v svoji raziskavi ugotavlja, da je za športne psihologe
ključna visoka stopnja samospoznavanja in samozavedanja. Športni psi-
hologi se morajo zavedati, »kdo« so, ter neprestano razvijati in vzdrževa-
ti poglobljeno znanje o tem, kako kot osebnost delujejo v vlogi športnega
psihologa. To je še posebej pomembno, ker delajo v zelo raznolikih organi-
zacijah, čeprav za to nimajo potrebnega usposabljanja (Nesti, 2010).
Kultura in politika v vrhunskem športnem okolju naredita športno
psihološko delo nestanovitno ter naporno, zato Nesti (2004; 2010) trdi,
da morajo športni psihologi za to, da lahko uspešno preživijo v takem

255