Page 262 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

ali drugih ljudi v njegovi/njeni bližini, zloraba drog, orožja ipd. (European
Federation of Sports Psychology, 2011).
Načelo zaupnosti je lahko hitro kršeno, kadar športni psihologi upo-
rabljajo nekonvencionalne oblike svetovanja (kar je v športnem okolju
prej pravilo kot izjema, kot je podrobneje opisano v nadaljevanju). Te ob-
like so lahko neobičajne glede na prostor in glede na čas. Npr., psiholo-
ško storitev lahko izvajajo izven standardnega 50-minutnega delovne-
ga okvira. Etzel in Watson (2013) izpostavljata etično težavo, povezano
s prostori, kjer poteka delo psihologov, komunikacijo psihologov s špor-
tniki, trenerji in z drugimi prejemniki zaupnih informacij na športnih
objektih, igriščih ter ob igriščih, v moštvenih avtobusih ali kje drugje na
terenu. Velikokrat so prisotne druge osebe, ki lahko slišijo neke zaupne
informacije (vodstvo, trener). Lahko se zgodi, da so pogovori preslišani
tudi z neposrednim namenom pridobivanja zaupnih informacij – npr. za-
radi (kriminalnega) področja športnih stav, kar je v športu postala zelo
pereča dejavnost.
Športni psiholog je včasih v situaciji, ko mora o športnikovih neetič-
nih dejanjih poročati, npr. trenerjem, vodstvu društva ali zveze, selektor-
ju, etični komisiji Olimpijskega komiteja Slovenije, strokovnemu odboru
ali kateremu drugemu odboru. Področja, kjer morajo biti športni psiholo-
gi še posebej pozorni na kršitve načela zaupnosti, so:

– športnikova zloraba drog, poživil in drugih substanc,
– igranje na srečo,
– trenerjevo nasilje ali krutost pri vadbi,
– prekrški, ki jih naredijo športniki, kot npr. vlom ali kraja.

Športni psiholog se sreča z dilemo, ko od športnika dobi informaci-
je, da ima težave, ki bi mu lahko škodovale brez nadaljnjega ukrepanja (in
same po sebi niso neetična vedenja), npr.: kadar športnik trenerju zamo-
lči poškodbo in želi kljub tej tekmovati, kadar skriva napredovalo motnjo
hranjenja, s čimer lahko že ob manjšem padcu tvega hujši zlom kosti, lah-
ko so to tudi primeri čustvenih težav, družinske situacije, zaradi kate-
rih ne more biti ustrezno skoncentriran na treningih ali tekmovanjih in s
tem ogroža svoje življenje (npr. pri smuku, smučarskih skokih, akrobati-
ki), ter druge sorodne težave. Psiholog v takih primerih razmišlja o tem,
kdaj bi zaradi ogroženosti športnika informacije moral razkriti drugim
pristojnim. V teh primerih sta v koliziji člen 2.11. Kodeksa poklicne eti-
ke psihologov, ki izpostavi, da sme psiholog od obveznosti popolnega ščiten-
ja podatkov psihološke obravnave odstopiti le v izjemnih primerih, in 1.10., ki

260