Page 302 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

vizijskih srečanj znotraj državne ekipe za psihološko pomoč, kjer kolegi
psihologi izmenjujejo svoje izkušnje, in iz dela z reševalci zaupniki (to je
skupina reševalcev, ki je znotraj civilne zaščite izurjena za nudenje pod-
pore v psihično zahtevnih situacijah), ki pogosto s terena poročajo tudi o
sprejemanju psiholoških intervencij.
Pri posredovanju v kriznih situacijah v praksi pogosto zaznavamo
kršitve glede predstavljanja in pridobivanja informiranega soglasja, vode-
nja dokumentacije, zagotavljanja in spoštovanja zaupnosti, zagotavljanja
enakega dostopa do oblik podpore, tudi pomanjkanja kompetenc za izva-
janje psihološke podpore v kriznih situacijah ...

Predstavitev in pridobitev informiranega soglasja
Zaradi specifične narave kriznih situacij in kriznih intervencij se infor-
miranega soglasja pogosto ne da predstaviti in pridobiti tako kot v dru-
gih kontekstih psihološkega dela. Glede na Kodeks poklicne etike psiho-
logov (v nadaljevanju tudi Kodeks) (Društvo psihologov Slovenije, 2019,
čl. 1.3.1.) je psiholog pred psihološko obravnavo dolžan na primeren na-
čin seznaniti obravnavanca s potrebnimi strokovnimi postopki, aktivnostmi,
etičnimi dilemami, s poklicnim odnosom, z načinom varovanja osebnih podat-
kov, z varovanjem psihološkega poročila in z morebitnimi posledicami obrav-
nave ter se prepričati, da je obravnavanec informacije in pojasnila razumel.
Nadalje Kodeks pravi (čl. 1.3.5.), da če se obravnava nanaša na več udeleže-
nih oseb, mora psiholog pridobiti soglasje vseh neposredno in posredno vklju-
čenih oseb. Kodeks določa tudi (čl. 3.5.), da v primeru, da naročilo ali delovna
naloga psihologa predvideva obravnavo udeležencev, ki jih predhodno o obrav-
navi ne more seznaniti in od njih ne more pridobiti soglasja, psiholog preveri
vse možnosti, da takšne obravnave ne opravi. Če obstaja dvom o tem, da lah-
ko obravnava udeležencem povzroči škodo, neugodje ali druge nevarnosti, psi-
holog odkloni izvedbo takšne obravnave in/ali sodelovanje v takšni obravnavi.

Primer 1: Psihologinja ob izvajanju krizne intervencije ne predstavi/
pridobi informiranega soglasja
Psihologinja izvaja psihološko prvo pomoč v primeru množične
prometne nesreče. V nesreči je telesno poškodovano večje števi-
lo ljudi, nekateri so tudi umrli. Situacija zahteva hiter odziv in
nudenje pomoči udeleženim v nesreči. Ko psihologinja pride na
kraj nesreče, hitro prepozna čustveno preplavljene posameznike

300