Page 300 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 300

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Ključne besede: krizne situacije, prva psihološka pomoč, civilna
                 zaščita, množične nesreče, zaupnik, reševalci


                 Uvod
            Zagotavljanje psihološke podpore udeleženim v naravnih in drugih nesre-
            čah je eden ključnih dejavnikov celovitega odziva v primeru krizne situ-
            acije. Podpora je namenjena tako neposredno prizadetim posameznikom
            in skupinam kot posredno udeleženim, reševalcem, gasilcem, policistom,
            zdravstvenemu osebju idr. Delo psihologa v teh primerih se zaradi nara-
            ve kriznih situacij močno razlikuje od dela v delovnih kontekstih, katerih
            vsebine so predvidljivejše in bolj strukturirane.
                 Krizne situacije so nenapovedane, v njih lahko obstaja bolj ali manj
            visoko tveganje za varnost ljudi in premoženja, zahtevajo hiter odziv,
            pogoji, v katerih posredujejo strokovnjaki in med njimi tudi psihologi,
            so lahko pogosto neugodni z vidika zagotavljanja ustreznih prostorskih
            možnosti, opreme ipd. Ko gre za množične nesreče, je neposredno in po-
            sredno prizadeto večje število ljudi, ki so vsaj krajši čas v bolj ali manj
            hudi duševni stiski. Glavni cilj psihološke podpore, ki je ena od oblik psi-
            hosocialne podpore v primeru kriznih situacij, je, da se s hitrim odzivom
            in z nudenjem psihološke podpore spodbudi kratkoročno in dolgoročno
            prilagojeno delovanje oseb, ki so udeležene v krizni situaciji, in prepreči
            poglabljanje stiske ter težje negativne posledice (Brymer idr., 2006).
                 Pri psihološki podpori v takih situacijah je potreben diferenciran pri-
            stop, ki razlikuje prednostne naloge pri zagotavljanju nujnih in manj nuj-
            nih oblik podpore ter pomoči. Prva prednostna naloga je zagotoviti fizič-
            no varnost, nujno zdravstveno oskrbo, namestitev oz. zatočišče, hrano,
            pijačo, osnovno telesno higieno, informacije in vzpostavitev stikov s pod-
            porno socialno mrežo. Naslednja prednostna naloga je zagotoviti osnov-
            no podporo za vzpostavitev pogojev za »vrnitev« v običajen ritem življe-
            nja – podporo za ponovno vzpostavljanje občutka, da človek lahko vpliva,
            deluje, ima nadzor nad življenjsko situacijo, da lahko skrbi zase in za dru-
            ge. Pomembna je tudi podpora za doseganje in vzdrževanje fizičnega ter
            duševnega dobrega počutja (Seynaeve, 2001).
                 Podpora in pomoč po kriznih dogodkih morata biti prilagojeni spe-
            cifični situaciji, skupinam in posameznikom. Glede na to, da krizne si-
            tuacije »kličejo« po hitrem odzivu, pogosto ni možnosti in časa za daljši
            proces načrtovanja ter priprave psihologa in udeleženih v krizni situa-
            ciji na zagotavljanje/nudenje psihološke podpore. Slednje ima lahko za


            298
   295   296   297   298   299   300   301   302   303   304   305