Page 305 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.10 ∙ etične vsebine pri delu psihologa v kriznih situacijah ob nesrečah

stalno strokovno izpopolnjevanje sta zato pomembna graditelja etično
primernega ravnanja psihologov (v kriznih situacijah).
Kadar psihologi po kriznih dogodkih izvajajo razbremenilne pogovo-
re (ki so lahko ali individualne ali skupinske narave), imajo manj težav s
predstavitvijo in pridobitvijo informiranih soglasij. Tako delo namreč po-
teka v situacijah, ko se krizni dogodki vsaj v večji meri že zamejijo (torej
načeloma akutne nevarnosti ni več). V praksi je to navadno nekaj dni po
dogodku. V protokolih za izvajanje razbremenilnih pogovorov je po uvo-
dni predstavitvi informirano soglasje prvi korak dela psihologov.
Psihologu pomaga tudi delo v timu, saj mu lahko kolega na terenu
pomaga pri sprejemanju odločitev in načrtovanju korakov intervencije.
Po dogodku pomaga tudi stalna intervizijska in supervizijska podpora. V
zgornjem primeru s podporo supervizorja psihologinja osvetli kontekst
odločitev ob postavljanju meja ranljivi osebi v krizni situaciji.

Zaupnost podatkov
Zaupnost podatkov je eden izmed ključnih etičnih načel dela psiholo-
gov, kar opisuje člen 1.10. Kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2019):
Psiholog pri delu s posameznikom, skupino ali organizacijo vzpostavi zaupni
odnos in v tem odnosu strogo spoštuje načelo poklicne skrivnosti. Situacije ob
kriznih dogodkih so manj strukturirane kot običajni vsakodnevni do-
godki, zato je z njimi v večji meri povezano tudi tveganje, da podatki ne
bodo varovani na popolnoma primerljiv način. Zaupnost podatkov je lah-
ko izziv že zaradi tega, ker ni mogoče zagotoviti ustreznih delovnih pogo-
jev (npr. ni primerih prostorov, v katerih je zagotovljena zaupnost, ljud-
je v stiski svoja občutja razkrivajo neposredno ob dogodku) (Dailey in
LaFauci Schutt, 2018).
Zaupnost pa je še posebej ogrožena, kadar na intervenciji ob kriznem
dogodku psiholog izve podatke, ki so pomembni za uradne postopke,
ki npr. raziskujejo okoliščine kriznega dogodka (npr. kdo je odgovoren
za povzročitev dogodka). V teh primerih obstaja dilema, kdaj in kako
podrobne informacije sporočati naprej pristojnim organom ter kakšni so
indikatorji prekinjanja zaupnosti v odnosu.

303