Page 377 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

Razsežnost raziskovanja v psihologiji je skozi razvoj stroke narašča-
la. Pri raziskovanju v psihologiji je zelo pomembna raziskovalna metodo-
logija, s čimer so tesno povezana tudi vprašanja, ki prispevajo k etičnosti
raziskovalnega dela (Silverman, 2006). Kljub (očitnim) prednostim zna-
nja, ki ga prinaša raziskovanje, lahko namreč proces izvajanja znanstve-
nih raziskav predstavlja resne etične pomisleke ali sproža dileme.
Pri raziskovanju, kjer so kot udeleženci praviloma vključeni ljudje,
raziskovalec ne glede na tip raziskave vedno vstopa v odnos z razisko-
vanci (tj. tistimi, ki jih raziskuje). Pri tem lahko kljub dobrim nameram
včasih spregleda interese udeležencev raziskave. Z neustreznimi pristo-
pi lahko povzroči škodo udeležencem pa tudi raziskovalcem, znanosti in
družbi. Etične kršitve, pomisleki in dileme namreč niso vezani zgolj na
odnos raziskovalec – raziskovanec (mikroraven), temveč tudi na odnos
raziskovalec – družba (makroraven), saj ima raziskovanje določene posle-
dice tudi za družbo kot celoto (Malnar, 2010; 2011).

Etični standardi v raziskovanju

Zaskrbljenost glede etičnega ravnanja z udeleženci v raziskavah se je v ve-
liki meri pojavila kot odziv na različne etično vprašljive raziskave, ki so
jih izvajali tekom druge svetovne vojne v koncentracijskih taboriščih. Ob
koncu vojne je bilo pred nürnberškim vojaškim sodiščem sojeno 23 na-
cističnim raziskovalcem, večinoma zdravnikom. Sodniki so takrat obli-
kovali deset osnovnih načel za raziskave s človeškimi udeleženci, ta na-
čela pa so postala znana pod imenom Nürnberški kodeks (1947) (Miller,
2003; Tancig, 2009). Številna načela, določena v Nürnberškem kodeksu,
še danes tvorijo temelj za etične prakse, ki se uporabljajo v raziskovanju,
vključno z informiranim soglasjem udeležencev, izogibanjem nepotreb-
nemu trpljenju ali poškodbam, omejitvami stopnje dovoljenega tveganja
in možnostjo, da udeleženec odstopi od sodelovanja v raziskavi (Miller,
2003).
Po Nürnberškemu kodeksu so se oblikovali še drugi dokumenti s pod-
ročja etike v raziskovanju. Helsinška deklaracija (World Medical Assem-
bly, 1964) spodbuja znanstveno raziskovanje, ki ga izvajajo usposobljeni
strokovnjaki, ter poudarja pomen neodvisnih komisij, ki bdijo nad raz-
iskavami. Belmontsko poročilo (National Commission for the Protecti-
on of Human Subjects of Biomedical and Behavioral Research, 1979) kot
osnovna vodila navaja tri osrednja načela, in sicer spoštovanje, dobrobit
udeležencev ter pravičnost. Mednarodna etična načela za biomedicinske

375