Page 379 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

psihologiji namreč pogosto zajema zbiranje podatkov z vključevanjem lju-
di. Sledenje etičnim načelom omogoča zaščito pravic udeležencev, zago-
tavljanje veljavnosti raziskave ter ohranjanje znanstvene ali akademske
integritete. Zgodnje raziskave znotraj področja psihologije so bile večino-
ma neregulirane, z malo smernicami ali standardi za zaščito udeležen-
cev (Gauthier idr., 2010). Z razvojem psihologije kot vede in strokovnega
področja v poznem 19. ter zgodnjem 20. stoletju se je pojavila potreba po
etičnih kodeksih. Z namenom vzpostavitve standardov za izvajanje psi-
holoških raziskav in prakse je Ameriško psihološko združenje (American
Psychological Association – APA) začelo razvijati etični kodeks. Prvi etič-
ni kodeks, ki ga je razvilo APA, je bil objavljen leta 1953 in je vseboval
smernice za etično izvajanje psiholoških raziskav, vključno z informira-
nim soglasjem in z zaščito človekovih pravic.
V slovenskem prostoru obstajajo različni etični kodeksi in drugi rele-
vantni dokumenti iz različnih strok, ki posegajo tudi na področje razisko-
valnega dela. V Kodeksu poklicne etike psihologov (v nadaljevanju tudi Ko-
deks) (Društvo psihologov Slovenije, 2019) so nekateri členi splošni in se
navezujejo na prav vsa področja dela. Npr., člen 1.1. pravi, da psiholog spoš-
tuje vse ljudi, s katerimi prihaja v poklicni odnos, oz. spoštuje dostojanstvo,
osebnost, znanje, spoznanja, izkušnje in stroke vseh oseb, s katerimi prihaja v
stik. V uvodu v člene o spoštovanju človekovih pravic je dodano tudi, da se
spoštovanje človekovih pravic v psihološki obravnavi, pri varovanju sredstev za
psihološko ocenjevanje ter pri izvajanju raziskav uveljavlja tako, da se obravna-
vancem zagotavlja dostojanstvo, spoštovanje, enakovrednost, enakopravnost,
seznanjenost, zasebnost, zaupnost, strokovnost obravnave ter svobodno odlo-
čanje in možnost izbora, kar velja smiselno tudi za raziskave in delo z živalmi.
Še posebej je raziskovalni vidik izpostavljen tudi pri načelih integritete,
kjer je v členu 4.2. rečeno, da se mora psiholog pri svojem delu zavedati svojih
osebnih in poklicnih omejitev ter omejitev svojega delovnega mesta, raziskave
ali vloge v psihološki obravnavi. V ostalih delih se člene iz Kodeksa smiselno
uporablja za namene raziskovalnega dela.
Poleg tega kodeksa morajo raziskovalci poznati še specifične kode-
kse ali dokumente, ki se navezujejo na njihova specifična področja raz-
iskovanja (npr. interna pravila, posebnosti glede na vsebine dela, udele-
žence raziskav).
V Sloveniji imamo različne neodvisne komisije, ki so zadolžene
za pregled raziskovalnih protokolov. Na državni ravni sta za psiholo-
ge relevantni vsaj dve komisiji, in sicer Komisija Republike Slovenije za

377