Page 381 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 381

II.14 ∙ etične vsebine v raziskovanju psihologije

                 Etični vidiki načrtovanja raziskave, zbiranja
                 podatkov ter poročanja o rezultatih
                 v znanstveno-raziskovalne namene
            Pope in Valerie A. Vetter sta že pred desetletji (1992) ugotavljala, da se psi-
            hologi, ki delajo na področju raziskovanja, soočajo z več etičnimi dilema-
            mi. Med najpogostejšimi sta omenjala pritiske ali težnje po napačnem na-
            vajanju raziskovalnih postopkov oz. ugotovitev, slabo ravnanje z živalmi,
            zatiranje novih raziskav s strani uveljavljenih raziskovalcev, težave pri iz-
            vajanju raziskav za velike organizacije, v katerih imajo številni zaposle-
            ni vpliv na potek raziskave. Leta 2015 objavljena raziskava (Open Science
            Collaboration, 2015) je dvignila veliko prahu med raziskovalci, saj je po-
            kazala, da le manjši delež ponovljenih klasičnih psiholoških raziskav do-
            sega rezultate, primerljive z originalnimi, čeprav so bili uporabljeni enaki
            materiali in raziskovalni načrti. Čeprav je nabor etičnih vprašanj danes
            še širši, ostaja korektno naslavljanje osnovnih dilem glede izvedbe razi-
            skave ključnega pomena za zagotavljanje tako etičnega odnosa do udele-
            žencev kot tudi veljavnosti znanstvenih spoznanj.

                 Načrtovanje in premislek o etičnih vidikih raziskave

            Pri načrtovanju raziskave je ključnega pomena, da raziskovalec dob-
            ro premisli koncepte, ki jih preučuje. Ob namenu in ciljih raziskave raz-
            mišlja dalje, kakšen naj bo raziskovalni načrt in katere etične vidike oz.
            etično občutljive vsebine bo raziskava naslavljala. Prepoznava etičnih vi-
            dikov raziskave že v procesu načrtovanja omogoča, da vnaprej pripravi-
            mo protokole, s katerimi se bomo posameznim tveganjem izognili ali jih
            ustrezno naslovili in s ter minimizirali morebitne negativne posledice za
            udeležence oz. slednje čim manj obremenili.

                 Primer 1

                 Študentka podiplomskega študija psihologije želi preučevati us-
                 pešnost preventivnega programa za odkrivanje raka. Zagnano
                 pripravi načrt raziskave, ki bi vključeval predvsem kvantitativ-
                 ne raziskovalne metode. Ob konzultacijah z mentorico ugotovi,
                 da naslavlja zelo ranljivo skupino in ne le občutljivo temo, tem-
                 več tudi zdravstvene osebne podatke. Študentka je v dvomih,
                 kako pripraviti protokole ukrepanja, npr. če bi koga preko apli-
                 ciranja vprašalnikov prepoznala kot zelo v stiskah, še posebej,


                                                                              379
   376   377   378   379   380   381   382   383   384   385   386