Page 408 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

Ključne besede: etika, glasba, psihologija glasbe, glasbena
pedagogika, multidisciplinarnost

Uvod
Glasba in etika hodita z roko v roki od samih začetkov človeške civilizaci-
je. Etika je opredeljena kot filozofska disciplina, ki obravnava merila člo-
veškega hotenja ter ravnanja glede na dobro in zlo (SAZU in Inštitut za
slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 2014). Glasbo pa lahko na nek
način razumemo kot orodje etike – od samih začetkov človeštva nam na-
mreč pomaga pri vzpostavljanju pristnega stika samih s sabo in z drugi-
mi ter omogoča, da se s pomočjo frekvenc uglašujemo z univerzumom in
zemljo (Dewhurst in Maddock, 1999). Vprašanje etičnosti je na področju
glasbe izjemnega pomena, saj se nas le-ta neposredno dotika s svojo vi-
bracijo in vpliva na naše celostno blagostanje, bodisi pozitivno bodisi ne-
gativno (Habe, 2020). Še posebej moramo biti pozorni na to, ker učinkov
glasbe pogostokrat niti zavestno ne zaznamo, vibracije zvoka in glasbe pa
na nezavedni ravni odzvanjajo v našem bitju ter ga lahko celo programi-
rajo. Tako se zvok in glasba lahko uporabljata za ustvarjanje harmonije
(dobrega) ali disharmonije (slabega) v posamezniku ter družbi. Avstralski
domorodci aborigini še dandanes uporabljajo glasbo za posredovanje mo-
ralnih naukov. Podobno afriška plemena glasbene dejavnosti uporabljajo
za kultiviranje moralnih načel, povezanih z deljenjem in s spoštovanjem
(Higgins, 2018).
Ker so starodavna ljudstva verjela, da je glasba odslikava vesolja in
da načela zvočne (dis)harmonije vplivajo na delovanje posameznika ter
družbe, so velik poudarek posvečala vprašanju, katera glasba je primer-
na za oblikovanje etično-moralnih vrednot družbe. Vprašanje etičnosti
glasbe se je izpostavljalo že v filozofskih razpravah starih Grkov. Platon
in Aristotel sta bila prepričana, da sta namen in uporabnost glasbe v obli-
kovanju dobro organizirane družbe (Higgins, 2018). Oba sta se intenziv-
no ukvarjala z razvojem in vrlinami posameznikovega značaja, glasbo pa
razumela kot eno izmed pomembnejših orodij za doseganje le-tega. Pripi-
sovala sta ji vlogo vzgoje in izobraževanja otrok v smislu ustreznega izbo-
ra glasbenih zvrsti, ki krepijo značajske vrline. Platon je po drugi strani
svaril pred negativnimi učinki neustrezno izbrane glasbe (Higgins, 2018).
Ko se je psihologija glasbe v drugi polovici 19. stoletja razvila kot
znanstvena veda, se je fenomenološki vsebinski povezanosti glasbe in
etike pridružil še vidik etičnosti glasbenopsihološkega raziskovanja z

406