Page 409 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

II.15 ∙ etične vsebine v glasbenopsihološkem raziskovanju

metodološkega vidika. Na tem mestu bi zato psihologijo glasbe najprej
opredelili kot znanstveno vedo, potem pa izhajajoč iz tega predstavili dve
temeljni etični dilemi na področju psihologije glasbe.
Psihologija glasbe predstavlja konglomerat številnih raznolikih zna-
nosti, družboslovnih in naravoslovnih, pri čemer sta temeljni znanosti
psihologija in muzikologija. Kljub temu da poimenovanje psihologija glas-
be nakazuje, da naj bi bila le-ta v domeni psihologije, pa enakovredno
vlogo na drugi strani zavzema muzikološka znanost. Tako je npr. v av-
strijskem in nemškem okolju psihologija glasbe bolj pod okriljem muziko-
logije, v Angliji in ZDA pa bolj pod okriljem psihologije. Že na tej točki se
pojavljajo etične dileme, ki jih psihologi in muzikologi očitajo drug druge-
mu pri raziskovanju glasbenopsiholoških fenomenov. Psihologi muziko-
loge večkrat opozarjajo na etičnost uporabljenih metodoloških pristopov,
obratno pa muzikologi izpostavljajo problem vsebinske etičnosti (npr., pri
preučevanju Mozartovega učinka so muzikologi pogostokrat očitali psi-
hologom, da pri izbiri glasbenih vzorcev, ki so jih medsebojno primerjali,
niso dovolj upoštevali vloge glasbenih parametrov (tempo, ritem, melodi-
ja, harmonija ipd.) in da se je daleč preveč posploševala, celo zbanalizirala
vloga Mozartove glasbe; po drugi strani pa so psihologi marsikateri muzi-
kološki raziskavi Mozartovega učinka očitali premajhen vzorec, uporabo
psihometrično neustreznih inštrumentov, premalo kontrolirane pogoje
pri izvedbi eksperimenta). Če stopimo še korak dlje, se odpre cela paleta
etičnih izzivov, ko k preučevanju glasbenopsiholoških fenomenov pristo-
pijo druge znanosti, kot so akustika, matematika, fizika, elektrotehnika,
medicina, računalništvo, torej bolj naravoslovno obarvane znanstvene
discipline, po drugi strani pa se druge vrste etičnih dilem porajajo, ka-
dar na področje glasbenopsihološkega raziskovanja stopajo antropologi-
ja, glasbena pedagogika, sociologija.
V osrednjem delu prispevka se bomo sprehodili od samih začetkov
povezovanja etike in glasbe, preko etike v glasbenem izobraževanju in
glasbeni terapiji do konkretnih etičnih dilem, ki se pojavljajo pri glasbe-
nopsihološkem raziskovanju.

Osrednji del
Ali ima lahko glasba pozitivno ali negativno vlogo v našem odnosu do zu-
nanjega sveta, pri presojanju tega, kaj je pravilno ali napačno, ustrezno ali
neustrezno? Nas lahko pasivna (poslušanje glasbe) ali aktivna glasbena
izkušnja (petje, igranje inštrumenta, improviziranje, komponiranje) na-

407