Page 412 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 412

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Kot ugotavljata Allsup in Heidi Westerlund (2012), sta etika in mo-
            rala na več načinov povezani z glasbo, učiteljevim predvidevanjem in de-
            lovanjem ter domišljijsko zmožnostjo za namensko interakcijo znotraj
            šole. Etični ali moralni razmislek presega ustaljene hierarhije vrednot, ki
            eksplicitno ali implicitno urejajo način, kako učitelji glasbe razmišljajo o
            svojem delu. Etični premislek pomeni presoje, ki niso zgolj tehnične, stro-
            kovne ali glasbene narave, ampak tiste, ki se nanašajo na rast in kultivi-
            ranje spreminjajočega se jaza. Etični učitelj se nujno odloča med različni-
            mi in nasprotujočimi si cilji ter različnimi in nasprotujočimi si ideali ter
            med sredstvi in metodami, ki se izkažejo za učinkovite – za »dobre« ali
            »pravilne« – in so odvisne od številnih, včasih celo protislovnih situacij, s
            katerimi se srečuje. Glasbeni pedagog ni le usposobljen kot glasbeni izva-
            jalec/poustvarjalec in glasbeni strokovnjak, temveč je usmerjen k izvaja-
            nju širših izobraževalnih in etičnih premislekov svoje stroke ter so mu na
            voljo orodja za eksperimentiranje, vse v službi njegovih prihodnjih učen-
            cev, ki bodo glasbeno in osebnostno rasli. V takšnem strokovno-izobraže-
            valnem okolju skrbno izbrana glasbena ali druga sredstva postanejo me-
            tode za doseganje glasbenih in drugih ciljev, ciljev, ki sami po sebi delujejo
            kot sredstva za nadaljnje cilje, pri čemer se vsi preizkušajo tako v novih
            vzgojno-izobraževalnih situacijah kot tudi z različnimi, celo medseboj-
            no konkurenčnimi ideali. Pri takšni uporabi metod lahko glasbena vzgoja
            obstaja kot etično raziskovanje in učitelj kot moralni dejavnik.
                 Glavni cilj glasbene vzgoje je, kot pravi Bowman (2012), pokaza-
            ti drugim, kako raziskati temeljna etična vprašanja, kot so npr.: Kakšna
            oseba je dobro biti? Kakšne vrste oseba sem in kakšna oseba hočem pos-
            tati? Kako mi lahko glasba pomaga pri uresničevanju tega cilja? Poveza-
            va poučevanja v praksi in vprašanj značaja ali identitete ni zgolj naključje,
            ampak so prakse pravzaprav med našimi najpomembnejšimi viri za ra-
            zvoj osebnosti, značaja – še zlasti etično usmerjenega značaja, ki je glav-
            na skrb kreposti etike in njenega globokega odstopanja od sodobne »mo-
            ralne« teorije. Glavna mesta, kjer razvijamo in izpopolnjujemo svoj značaj
            kot etični akterji, so človeške prakse (in glasbeno ustvarjanje ter vzgoja
            sta človeški praksi). Tam se naučimo, kaj pomeni ravnati pravilno v oko-
            liščinah, v katerih pravilnosti ni mogoče v celoti določiti, v okoliščinah, v
            katerih rezultati naših dejanj neposredno vplivajo na druga človeška bit-
            ja. Tam razvijemo sposobnost pravilnega ravnanja glede na posledice, ki
            jih ni mogoče v celoti predvideti.
                 Kljub temu da na prvi pogled morda ne prepoznamo neposredne po-
            vezave zgoraj navedenih etičnih načel in dilem v glasbenem izobraževanju


            410
   407   408   409   410   411   412   413   414   415   416   417