Page 456 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

psihološka sredstva pošljemo v uničenje ali odprodajo založbi, pri kate-
ri smo jih kupili.
Odprta vprašanja. Odgovor na dilemo o zaščiti zaupnih psiholoških
sredstev se zdi preprost, vendar kljub temu opisana praksa ni tako pogo-
sta. Vzrok so verjetno različne okoliščine: pomanjkanje časa za sprotna
pregled in uničevanje, neprimerni pogoji za hrambo, pomanjkljivo ali ne-
redno spremljanje novosti na tem področju, slaba ozaveščenost sodelav-
cev ali nadrejenih o naravi našega dela ipd. Velikokrat pa (neetičnim) od-
ločitvam v teh situacijah botrujejo tudi odnosi v nekem kolektivu.

Zaključek
Psiholog si tudi pri uporabi psiholoških sredstev prizadeva za doseganje
in vzdrževanje najvišje ravni strokovne kompetentnosti ter deluje znotraj
meja svoje izobrazbe, usposobljenosti, izkušenj in etičnih načel (Društvo
psihologov Slovenije, 2019). Spremlja ustrezne spremembe in napredek
na svojem področju uporabe psiholoških sredstev. Etičnost v psihološkem
ocenjevanju ni zagotovljena samo s poznavanjem kodeksa, smernic in pri-
merov dobre prakse, saj na naše odločitve vplivajo tudi čustva, kognitiv-
ni dejavniki in okolje. Pogosto nas pri odločanju samodejno vodijo čustva
in intuicija, ne pa koraki racionalnega presojanja. Npr., Milgramovi ek-
sperimenti (Korkut, 2020) nas opominjajo, kakšen vpliv ima lahko na
nas neetično ravnanje nadrejenih. To lahko pomeni, da ustaljene prakse
znotraj organizacije, v kateri delamo, glede rabe psiholoških sredstev in
ocenjevanja verjetno prej ko slej sprejmemo, tudi če se nam zdijo pomanj-
kljive. Šele ob dogodkih, ki jih prepoznamo kot etično vprašljive, se obi-
čajno spomnimo in pregledamo tudi nenapisana pravila ter razmislimo,
kako bi jih lahko izboljšali, in z možnimi izboljšavami seznanimo nadre-
jene. Odgovornost za etično uporabo psiholoških sredstev je na koncu in-
dividualna in etične napake lahko naredi tudi izkušen psiholog. Yeşim
Korkut (2020) povzema dejavnike, ki prispevajo k napačni presoji: napake
pri sklepanju, racionaliziranje, prepričanje, da vse vemo, situacijske de-
javnike, kot so preobsežno delo ali delovne obveznosti, ki prehitro sledi-
jo druga drugi, socialni pritisk in pritisk nadrejenih, željo ugoditi komu,
spletni svet, utrujenost in izčrpanost. Senzibilnost za etične dileme lah-
ko izgubimo tudi zaradi lažnega občutka, da je vse v redu, da vse delamo
pravilno, ker si nas naše stranke, klienti oz. pacienti, ne upajo opozori-
ti na napake, neprijetnosti, ki so jih doživeli v obravnavi, ali se pritožiti.
V času svetovalnega odnosa so od nas odvisni. Tega se psihologi zaveda-

454