Page 569 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 569
IV.3 ∙ poučevanje etike v študijskih programih oddelka za psihologijo ...
primer interdisciplinarnega povezovanja. Pri njem se sistematično sez-
nanijo s Kodeksom poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije,
2019), ki jim pomaga pri analizi realnih etičnih problemov. Študenti spoz-
najo tudi biološke podlage razpoloženja in vedenja, natančneje človekove
moralnosti in etičnega delovanja. Izdelajo skupinske naloge, kjer po pre-
gledu literature o izbranem raziskovalnem vprašanju predstavijo glavna
spoznanja v obliki kratkega nastopa. Predlagane teme vključujejo razlike
v empatiji med spoloma, vpliv vzgoje na razvoj občutka moralnosti, pato-
logijo empatije, nevroetiko, prirojenost in pridobljenost sposobnosti mo-
ralnosti, tehnike krepitve empatije itd. Preučijo in poglobijo se lahko že
predstavljene vsebine ali pa študenti izberejo tematiko, ki je zanimiva,
pomembna in še ni bila obravnavana. Predmet je zasnovan interaktiv-
no, kjer predstavljenim vsebinam sledijo posnetki, filmi, izbrani teksti,
konkretni primeri in analize ter presoje posameznih primerov. Študenti
opravijo tudi vrsto nalog, bodisi posamezno, v paru ali skupini. Temu sle-
di širša razprava v smislu prepoznavanja etičnih dilem, iskanja možnih
rešitev, upoštevanja konteksta in kritičnega pogleda na izbrano rešitev.
Na podiplomski stopnji študija nadaljujemo s takšno prakso, kot sva
jo opisali pri prvi stopnji, vendar etične vsebine obdelamo kompleksne-
je, bolj poglobljeno in specifičneje. Pri tem bi izpostavili predvsem nas-
lednje predmete: Praktično usposabljanje v delovnem okolju, Magistrski
seminar in Magistrsko delo. Pri prvem se študenti seznanijo z etičnimi
dilemami in njihovim reševanjem v realni situaciji. Namen obvezne psi-
hološke prakse je razvoj in uporaba psiholoških načel, znanja, modelov
in metod na etičen ter znanstven način, da bi spodbujali razvoj, dobro
počutje ter učinkovitost posameznikov, skupin, organizacij in družbe.
Mentorji študijske prakse so usposobljeni za povezovanje teoretičnih in
praktičnih spoznanj ter seznanjeni s kompetenčnim modelom EuroPsy.
Slednji predstavlja dve skupini kompetenc, pomembnih za delo psiho-
loga, primarne in usposobitvene kompetence. Primarne so značilne za
psihološko vsebino prakse, usposobitvene pa se povezujejo z učinkovi-
tim zagotavljanjem storitev. Študijska praksa je vsekakor priložnost za
izpopolnjevanje teh kompetenc. V okviru predmeta Magistrski seminar,
kjer študenti predstavijo dispozicije magistrskih nalog, je prav posebej
izpostavljena vloga etike v raziskovanju. Z osnovami so se spoznali že
na dodiplomski stopnji, pri tem predmetu pa morajo pripraviti vlogo za
Komisijo za etiko raziskovanja na UP FAMNIT UP, katere nastanek in
vloga bosta posebej predstavljena v nadaljevanju. Poleg predstavitve vse-
bine magistrskega dela je poseben del namenjen metodološkim etičnim
567