Page 569 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 569

IV.3 ∙ poučevanje etike v študijskih programih oddelka za psihologijo ...

            primer interdisciplinarnega povezovanja. Pri njem se sistematično sez-
            nanijo s Kodeksom poklicne etike psihologov (Društvo psihologov Slovenije,
            2019), ki jim pomaga pri analizi realnih etičnih problemov. Študenti spoz-
            najo tudi biološke podlage razpoloženja in vedenja, natančneje človekove
            moralnosti in etičnega delovanja. Izdelajo skupinske naloge, kjer po pre-
            gledu literature o izbranem raziskovalnem vprašanju predstavijo glavna
            spoznanja v obliki kratkega nastopa. Predlagane teme vključujejo razlike
            v empatiji med spoloma, vpliv vzgoje na razvoj občutka moralnosti, pato-
            logijo empatije, nevroetiko, prirojenost in pridobljenost sposobnosti mo-
            ralnosti, tehnike krepitve empatije itd. Preučijo in poglobijo se lahko že
            predstavljene vsebine ali pa študenti izberejo tematiko, ki je zanimiva,
            pomembna in še ni bila obravnavana. Predmet je zasnovan interaktiv-
            no, kjer predstavljenim vsebinam sledijo posnetki, filmi, izbrani teksti,
            konkretni primeri in analize ter presoje posameznih primerov. Študenti
            opravijo tudi vrsto nalog, bodisi posamezno, v paru ali skupini. Temu sle-
            di širša razprava v smislu prepoznavanja etičnih dilem, iskanja možnih
            rešitev, upoštevanja konteksta in kritičnega pogleda na izbrano rešitev.
                 Na podiplomski stopnji študija nadaljujemo s takšno prakso, kot sva
            jo opisali pri prvi stopnji, vendar etične vsebine obdelamo kompleksne-
            je, bolj poglobljeno in specifičneje. Pri tem bi izpostavili predvsem nas-
            lednje predmete: Praktično usposabljanje v delovnem okolju, Magistrski
            seminar in Magistrsko delo. Pri prvem se študenti seznanijo z etičnimi
            dilemami in njihovim reševanjem v realni situaciji. Namen obvezne psi-
            hološke prakse je razvoj in uporaba psiholoških načel, znanja, modelov
            in metod na etičen ter znanstven način, da bi spodbujali razvoj, dobro
            počutje  ter  učinkovitost  posameznikov,  skupin,  organizacij  in  družbe.
            Mentorji študijske prakse so usposobljeni za povezovanje teoretičnih in
            praktičnih spoznanj ter seznanjeni s kompetenčnim modelom EuroPsy.
            Slednji predstavlja dve skupini kompetenc, pomembnih za delo psiho-
            loga, primarne in usposobitvene kompetence. Primarne so značilne za
            psihološko vsebino prakse, usposobitvene pa se povezujejo z učinkovi-
            tim zagotavljanjem storitev. Študijska praksa je vsekakor priložnost za
            izpopolnjevanje teh kompetenc. V okviru predmeta Magistrski seminar,
            kjer študenti predstavijo dispozicije magistrskih nalog, je prav posebej
            izpostavljena vloga etike v raziskovanju. Z osnovami so se spoznali že
            na dodiplomski stopnji, pri tem predmetu pa morajo pripraviti vlogo za
            Komisijo za etiko raziskovanja na UP FAMNIT UP, katere nastanek in
            vloga bosta posebej predstavljena v nadaljevanju. Poleg predstavitve vse-
            bine magistrskega dela je poseben del namenjen metodološkim etičnim


                                                                              567
   564   565   566   567   568   569   570   571   572   573   574