Page 564 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

izboljšavah za poučevanje etike na oddelku v prihodnje. Iz analize ob-
stoječih praks je razvidno, da je prevladujoč način poučevanja o etičnih
vsebinah v obliki frontalnih predavanj. Med vsebinami znotraj posame-
znih psiholoških predmetov prevladuje pretežno poznavanje ustreznih
pravil ravnanja. Soočanje študentov s situacijami, v katerih se je mogoče
odzvati na več različnih načinov, pri čemer je en v etičnem smislu ustre-
znejši (tj. etična dilema), je zastopano v manjši meri (Lefkowitz, 2021).
Navedeno ocenjujemo kot pomanjkljivost, saj psihologi praviloma dobro
poznamo smernice etičnega delovanja, slabše pa predvidevamo konkret-
ne situacije, v katerih bi lahko nastale dileme. Za prihodnost poučevanja
etike sta zato ustreznejša poučevanje preko etičnih dilem (npr. Lefkowi-
tz (2021)) in razumevanje etičnih dilem ne zgolj na kognitivni, ampak
tudi čustveni ravni (Sinclaire, 2017). Dodatno je treba študentom pre-
staviti raznolike politične, organizacijske, poklicne in osebne pritiske,
ki bodo vplivali na konkretno etično ravnanje pri delu (Sinclaire, 2017).
Ocenjujemo, da bi bilo študente smiselno voditi skozi tovrstne konkret-
ne primere dilem (npr. nanašajoč se na delo v šoli, s pacienti v zdravstve-
nih ustanovah ipd.). Primer dela s študenti bi lahko bile refleksija etičnih
dilem in analiza praktičnih primerov v okviru vaj, vodene diskusije ter
supervizija etičnih dilem, s katerimi se študenti psihologije morebiti že
sami srečajo tekom študija (Ruiz idr., 2020; Ruiz in Warchal, 2014). Same
etične dileme bi morale temeljiti na konkretnih motivih vključenih oseb
(tj. zakaj bi oseba ravnala na nek način), razmišljanjih, občutenjih, odgo-
vornostih (tj. kako naj bi oseba ravnala) in stresorjih (npr. časovni priti-
ski) (Lefkowitz, 2021). Prikaz realnih situacij ter izdatnejše sodelovanje
s prakso bi študentom omogočala še boljše razumevanje robnih pogojev,
ki lahko psihologa v praksi nehote porinejo v neetično ravnanje, in laž-
je vživljanje v osebe v konkretnih situacijah ter prispevala k še večji kre-
pitvi njihovega etičnega ravnanja v prihodnje. Prav tako bi se nam zdelo
smiselno predstavitve praks, vezanih na konkretne etične dileme in pri-
mere, v razmislek ponuditi tudi ostalim predavateljem na oddelku.
Iz načina dela znotraj posameznih predmetov je implicitno razviden
tudi način poučevanja etike skozi odstopanja od ustreznega ravnanja,
manj pa promocija pozitivnega pristopa k etiki. Sodobno razumevanje
etike ni zgolj sankcioniranje nezaželenega vedenja, temveč aktivna pro-
mocija zaželenega vedenja (Knapp in VandeCreek, 2012). Konkretno delo
s študenti naj, denimo, ne bi zaznamovala zgolj vprašanja o tem, kako
se izogniti škodi na strani klienta, temveč tudi, kakšnih vedenj naj bi se
poslužili, da bi klientu najbolje pomagali. Pozitiven pristop k poučevanju

562