Page 60 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

                 Uvod
            Psihologija kot znanstvena veda in strokovna praksa temelji na dveh
            osnovah. Prva predstavlja vsebino, torej preplet znanj in spretnosti, ki
            so se razvile iz raziskav in prakticiranja stroke. Druga predstavlja etiko
            razvijanja znanj in spretnosti ter vedenj ob apliciranju stroke v prakso
            (Lindsay, 2008). Etika in etični standardi so ključni mehanizem zaščite
            klientov, udeležencev raziskav, izvajalcev psihološke prakse in splošne
            javnosti (Parsonson, 2021).


                 Razvoj etičnih standardov v psihologiji
            Z razvojem psihologije kot vede in strokovnega področja v poznem 19.
            in zgodnjem 20. stoletju se je pojavila potreba po etičnih kodeksih, ki se
            je še jasneje pokazala ob zlorabi etike in znanosti v drugi svetovni voj-
            ni. Leta 1948 je Ameriško psihološko združenje (American Psychological
            Association – APA) ustanovilo Odbor za etične standarde za psihologijo,
            da bi razvili niz smernic za etično ravnanje (Pope in Vetter, 1992). Člani
            APA so prispevali več kot tisoč primerov pozitivnih in negativnih etič-
            nih odločitev, ki so bile nato faktorsko analizirane. Ugotovitve raziska-
            ve so bile osnova za oblikovanje prvega kodeksa, ki je vseboval kratke iz-
            jave o etičnih standardih. Kodeks je bil objavljen leta 1953, od takrat so
            tudi druga nacionalna združenja razvijala (in posodabljala) svoje etične
            kodekse.
                 Na evropski ravni se je skupni kodeks oblikoval približno pet let in
            je bil leta 1995 potrjen na generalni skupščini v Atenah Evropske zveze
            strokovnih psiholoških združenj (European Federation of Professional
            Psychologists Associations – EFPPA) (kasneje preimenovano v Evropsko
            zvezo psiholoških združenj, European Federation of Psychologists’ As-
            sociation – EFPA) kot Metakodeks etike EFPA (EFPA Meta-Code of Ethics)
            (European Federation of Psychologists’ Association, 2005), ki je služil kot
            okvir za razvoj nacionalnih kodeksov v Evropi. Leta 2008 je bila s strani
            Mednarodne zveze psihološke znanosti (International Union of Psycho-
            logical Science – IUPsyS) razglašena Univerzalna deklaracija etičnih na-
            čel za psihologe z namenom spodbuditi države, katerih združenja psiho-
            logov niso imela etičnega kodeksa, da razvijejo svoj kodeks, ki bi usmerjal
            njihovo ravnanje po univerzalnih moralnih načelih (Gauthier idr., 2010).
            Leta 2015 je po nekajletnih usklajevanjih Odbor za etiko EFPA pripravil
            tudi Modelni kodeks etike (Model Code of Ethics) (European Federation
            of Psychologists’ Association, 2015), ki predstavlja način implementacije


            58
   55   56   57   58   59   60   61   62   63   64   65