Page 63 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.3 ∙ razvoj etičnih standardov v psihologiji: slovenske ...

Kodeks je bil sestavljen tako, da je vseboval zapis najpomembnejših
načel. Definiral je etiko psihološkega dela; na prvo mesto je postavil hu-
manost in načela demokratičnega odnosa med ljudmi, kar je bilo kasne-
je s spremembo političnega sistema razumljeno kot osnovna človekova
pravica. Naslednje načelo je bila strokovnost, sledili so definiciji psiholo-
ške pomoči in poklicne tajnosti ter načelo uporabe lepega pisnega sloven-
skega jezika. Kodeks je naslavljal odnos med psihologi, določil temelje po-
klicne neodvisnosti, odnos do javnosti in etične temelje sodelovanja ljudi
v raziskovalnih postopkih. Opredelil je škodo, ki lahko nastane ob napač-
ni uporabi psihodiagnostičnih sredstev, in določil izključno odgovornost
psihologa za povzročeno škodo. Zapisano je bilo, da etična načela psiho-
log uporablja v vsakodnevni praksi in da poišče pomoč v pisarni društva,
če bi jo potreboval. Kodeks je opredelil tudi psihologovo odgovornost.
Kodeks je vseboval prilogo, v kateri so definirani pojmi psiholog,
strokovna pomoč, diagnostično-prognostični postopek, svetovalno-tera-
pevtski postopek, raziskovalno delo, izvedeništvo, poklicni odnos in pri-
meri odklonitve odnosa, odnos do javnosti in poklicna tajnost. Razlože-
no je, kako zaščititi psihodiagnostična sredstva, kaj je psihološki arhiv in
kako zagotoviti varen arhiv. Vsebina priloge je bila delno integrirana v
kasnejše posodobitve kodeksa.
V kodeksu je naveden predlog, da vsako področje psihološkega dela
za svoje potrebe podrobneje opredeli svoja opravila, kar ni bilo realizira-
no. Prvi kodeks psihološke etike Društva psihologov SR Slovenije je bil
vsebinsko sodoben kodeks, četudi v njem nekajkrat najdemo nekatere
specifične vsebine, npr. socialistične samoupravne odnose, ki so morale
biti vključene v takratni družbeni ureditvi. Še vedno pa večina etičnih na-
čel in vsebinskih priporočil tega kodeksa drži.
Leta 1991 je z razpadom Socialistične federativne republike Jugosla-
vije razpadla tudi jugoslovanska Zveza društev psihologov Jugoslavije.
Razen spremembe imena in referenc na socialistične samoupravne od-
nose pa je bilo možno kontinuirano nadaljevati z organizacijsko-strokov-
nim delom psihologov, saj so bili temelji dobro postavljeni. Predsednica
novega Društva psihologov Slovenije je postala Polona Matjan Štuhec in
leta 1992 je društvo izpolnilo pogoje za sprejem v EFPPA (kasneje EFPA).
Ključen za izpolnitev članstva je bil prevod takratnega etičnega kodeksa,
iz katerega so izpustili le nekatere politično problematične izraze socia-
listične ureditve. Na generalni skupščini EFPPA v Tamperu leta 1993 je

61