Page 62 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

vlja spoštovanje nacionalnih ter evropskih etičnih načel. Članstvo v dru-
štvu je prostovoljno in ni pogoj za opravljanje poklica. Poleg tega je pri
nas še nekaj drugih organizacij, ki povezujejo psihologe na specifičnih de-
lovnih področjih (npr. Zbornica kliničnih psihologov Slovenije). Navkljub
desetletnim naporom pri nas še vedno nimamo sprejetega krovnega za-
kona, ki bi urejal delo na področju psihologije, kar omejuje celostno regu-
lacijo poklica in onemogoča učinkovito zagotavljanje kakovosti ter etič-
nosti strokovnega dela.
Zaradi manka zakonskih in regulatornih dejavnikov je vloga etičnih
standardov pri psihološkem delu pri nas še toliko večja. Etična ozavešče-
nost in etično ravnanje namreč v manjši meri temeljita na izogibanju mo-
žnim sankcijam zaradi kršitev, saj so te v nekaterih primerih minimalne
(npr. še posebej, če psiholog ni član društva ali organizacije, ki bi etične
vidike dela regulirala).
Prvi etični kodeks pri nas je bil oblikovan leta 1982 (Društvo psiho-
logov Slovenije, 1982), posodobitve pa so bile narejene leta 2002 in 2018
(z objavo v publikaciji 2019). Podobno kot v nekaterih primerih v tujini so
tudi pri nas takrat nekateri kolegi menili, da kodeks ni potreben, saj psi-
hologi ravnajo etično sami po sebi, zapisana etična načela dela pa bi lahko
celo dajala lažen občutek ustreznosti ravnanja, pri čemer ne morejo nujno
zaobjeti celotne kompleksnosti vseh situacij (Matjan Štuhec, 2011; Lin-
dsay, 2008). Prvi kodeks je sicer vseboval veliko besedišča, ki je odražalo
takratno kulturno, socialno in politično situacijo, nekateri vidiki slednjih
so bili celo razlagani skozi etična načela. Etični standardi v prvi verziji ko-
deksa niso bili posebej razdeljeni v skupine, temveč so bili predstavljeni v
14 členih in prilogi z obrazloženimi specifičnimi termini.
Kodeks etike je takrat pripravila skupina psihologov, ki so jo sestav-
ljali Živana Bele-Potočnik kot najzaslužnejša za nastanek kodeksa, Len-
ka Bezeljak, Janek Musek, Marko Polič, Peter Praper, Janez Rojšek, Mar-
ko Strban, Janez Zalaznik in Andrej Žižmond. Skupina je bila sestavljena
tako, da je pokrivala vsa področja psihologije, od klinične psihologije, pe-
dagoške psihologije, psihologije dela do posebej občutljivega področja
uporabe psihodiagnostičnih sredstev. Pri diskusiji so sodelovali tudi An-
drej Dolinar, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Vito Flaker, Janez Gregorač, Bri-
gita Hruševar, Zdenko Lapajne, Grega Strban ter izvršilni odbor Društva
Socialistične republike Slovenije. Kodeks je bil potrjen in sprejet na po-
svetovanju psihologov Slovenije v Portorožu leta 1982.

60