Page 64 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

slovensko društvo dobilo status polnopravnega članstva. Takrat smo do-
bili tudi članico v delovnem telesu za etiko v okviru EFPPA.
Prve posodobitve kodeksa (Društvo psihologov Slovenije, 2002) so
se lotili člani Komisije za psihološko etiko, in sicer: Živana Bele-Potočnik
kot kontinuiteta med starim in novim kodeksom, Nena Brumen, Valen-
tin Bucik, Mateja Hribar Naglič, Marko Polič, Helena Mrak Černelič, Anja
Podlesek in Polona Matjan Štuhec kot vodja komisije.
V tej verziji je 57 členov organiziranih v skladu s strukturo Meta-
kodeksa etike EFPA (European Federation of Psychologists’ Association,
2005), in sicer v štirih sklopih: (i) spoštovanje človekovih pravic in dosto-
janstva, (ii) kompetentnost, (iii) odgovornost in (iv) integriteta. Ta ver-
zija je umeščena v kontekst Republike Slovenije in pripadnosti evropski
mreži psihologov. Načelo spoštovanja človekovih pravic in dostojanstva
zajema dostojanstvo, spoštovanje človeka, človekove splošne pravice,
enakost pravic in enakopravnost, zasebnost in zaupnost ter informirano
soglasje in svobodo soglasja. Načelo kompetenc psihologa naslavlja etično
zavest, določi omejitve pristojnosti, omejitve postopkov, predlaga stalni
strokovni razvoj in definira posledice nezmožnosti opravljanja strokov-
nega dela. Odgovornosti psihologa so tretje načelo v kodeksu. V njem so
opredeljeni splošna odgovornost, zagotavljanje visoke ravni strokovnega
dela, izogibanje zlorabi, podaljšana skrb, razširjena odgovornost in raz-
reševanje etičnih dilem. Zadnje načelo se ukvarja z integriteto. Zahteva
prepoznavo omejitev, poštenost in točnost, odkritost in odprtost, kon-
fliktnost interesov in izkoriščanje ter neetično delo kolegov.
Trenutno verzijo Kodeksa poklicne etike psihologov (Društvo psiho-
logov Slovenije, 2019) so pripravile članice Komisije za etična vprašanja
pri Društvu psihologov Slovenije v mandatu 2015 do 2019, in sicer Tatja-
na Arzenšek, Dušica Boben, Mirjam Erce, Nika Kavšek in Vita Poštuvan
kot takratna predsednica komisije. Namen prenove je bil umestitev no-
vejših usmeritev v stroki kot tudi sprememb v družbi, ki so nastale v času
od zadnje verzije, v kodeks. Tudi priporočila EFPA v tem času so, da se
kodeksi vsaj revidirajo vsakih pet let. Po dveletnih pripravah vsebinskih
osnutkov je bila vsebina dana v daljšo enoletno javno razpravo. Ta je po-
tekala tako znotraj posameznih sekcij Društva psihologov Slovenije kot z
javno predstavitvijo teksta v okviru društvenega dogodka Mesečno sre-
čanje. Na podlagi povratnih informacij, mnenj in predlogov so člani osnu-
tek besedila dopolnili ter dodelali.

62