Page 79 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.5

Biološke osnove moralnosti

Tina Tinkara Peternelj

Povzetek
Skozi evolucijo so se v interakciji z okoljskimi izzivi izoblikovali
vedenjski vzorci, ki spodbujajo povezovanje, sodelovanje in skrb
drug za drugega. Napredek v kapaciteti sočutja in empatični
skrbi je mogoče opaziti tudi skozi perspektivo ontogenetskega
razvoja posameznika, torej od spočetja do smrti. Danes je znano,
da imajo pomembno vlogo v razvoju in modulaciji moralnosti
človeka živčni sistem, hormoni ter tudi epigenetski mehanizmi,
ki vključujejo podedovane genetske zapise, ki se lahko v
specifičnih življenjskih okoliščinah različno intenzivno izražajo.
Nevrobiologija empatije predstavlja trenutno najbolj preučevano
področje, raziskave kažejo, da gre za kompleksno sodelovanje
tako nižjih kot višjih možganskih struktur, avtonomnega
živčevja in verjetno tudi osi črevesje–možgani. Pri tem je treba
poudariti, da vzgoja, kultura in družbena naravnanost širijo ali
pa ožajo prostor za izražanje altruistično usmerjenih bioloških
sistemov, posegajo celo v celično okolje ter tako kritično
oblikujejo človekov moralni ustroj. Plastičnost oz. prilagodljivost
organizma, vključno s čustveno inteligentnostjo ter sposobnostjo
sodelovanja, je močno orodje preživetvene in produktivne
Peternelj, T. T. (2023). Biološke osnove moralnosti. V V. Poštuvan in M. Čerče (ur.),
Psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi (str. 77–85). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-275-6.77-85

77