Page 81 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

I.5 ∙ biološke osnove moralnosti

ha. Konkurenca med človeškimi skupinami spodbudi nastanek tesnejših
skupnosti, organizacijo dela in tudi kolektivno skupinsko identiteto in
zvestobo. Okoli 150.000 let nazaj število prebivalcev prične naraščati in
pojavijo se prvi zametki kulturnih praks. Člani iste kulture si delijo vred-
note in načine dela ter si medsebojno pomagajo, razvijati se pričnejo druž-
bene norme in moralno utemeljevanje (Tomasello, 2018). Vse to spremlja
razvoj človeških možganov, zlasti možganske skorje. Homo erectus (1,5
milijonov let nazaj) kaže povečano prostornino asociativnega korteksa,
hipokampusa in malih možganov, občutno napredujejo motorične spo-
sobnosti. Homo sapiens (200.000–35.000 let nazaj) ima splošno povečan
možganski volumen, pa tudi larinks, kar prispeva k večji kapaciteti za
govor. Jezik postane osrednje orodje komunikacije, vendar tudi motorič-
no vedenje, neverbalna in simbolna reprezentacija, očesni stik, mimikrija
ter imitacija predstavljajo pomemben del sporazumevanja. Skozi čas (45.
000–10.000 let nazaj) napreduje tudi spomin. Povečanje prefrontalne-
ga korteksa omogoči večjo fleksibilnost in kontrolo vedenja (Kronenfeld,
1993). Človek se v nasprotju z ostalimi primati usmerja v vedenja, ki pri-
našajo dolgoročne koristi in ne le trenutnega ugodja. Moralnost se tako
izpopolni in ohrani skozi filogenetski razvoj človeške vrste, solidarnost
in usklajenost omogočata živeti v socialnih skupinah ter prispevata k ve-
čjim možnostim preživetja in reprodukcije (Rosati, 2017).

Ontogenetski razvoj
Ontogenetski razvoj, od spočetja do smrti, je pravzaprav plod filogenet-
skega razvoja posamezne vrste. Človek je ob rojstvu, v primerjavi z osta-
limi sesalci, precej bolj nebogljen in potreben nege ter preskrbe. Dojenček
pride na svet pozoren in zelo odziven na okolico. Kaže osnovne, prirojene
emocije, ki puščajo tudi biološke odtise. Številni družbeni dražljaji omo-
gočajo napredek telesne govorice in razvoj kompleksnejših čustev, prepo-
znavanje čustev in vzrokov zanje pri sebi ter drugih in regulacijo izraža-
nja čustev. Otroci pri enem letu starosti že razumejo koncept pravičnosti,
pri letu in pol so sposobni tolažb ter pomoči tistim, za katere zaznajo, da
so v čustveni stiski. Pri dveh letih razumejo, da so določena dejanja ko-
ristna tudi za druge (Cowell in Decety, 2015). Pomembno je poudariti, da
so človekovi možgani oz. natančneje možganska skorja ob rojstvu še da-
leč od polne razvitosti. Limbični sistem in evolucijsko stare možganske
strukture, kot je možgansko deblo, so postavljeni in predstavljajo osnovo
odzivanja ter primarnega zadovoljevanja potreb. Neokorteks (t. i. »razmi-

79