Page 84 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            živetvenih, emocionalnih in racionalnih. Aktivnost in regulacija se vrši-
            ta tako od spodaj navzgor kot od zgoraj navzdol (Yoder in Decety, 2018).
                 Največ raziskav je bilo opravljenih na področju empatije. Defini-
            cij empatije je več, v splošnem se jo opredeljuje kot sposobnost občute-
            nja in razumevanja stanja drugega, kar večkrat spremlja čustvena izkuš-
            nja opazovalca, ki pa ohranja individualnost in ločenost od opazovanca.
            Empatijo spodbudita vizualno doživljanje, lahko le domišljijsko, in tudi
            posnemanje dejanj, drže ali govorice opazovanca. Najpogostejše katego-
            rije empatije so afektivna empatija (pozitivna in negativna), kognitivna
            empatija in empatična skrb. Za posamezno kategorijo so značilne določe-
            ne fiziološke spremembe in različna aktivnost v posameznih možganskih
            strukturah ter drugačna razmerja hormonov v krvi (Marsh, 2018).
                 Regulacija sočustvovanja lahko poteka od spodaj navzgor, kjer sen-
            zorične informacije sprožijo odziv centralnega živčevja. Najbolj poznan
            proces je t. i. zrcaljenje. Zrcalni nevroni so bili prvič identificirani pri opi-
            cah, v premotoričnem korteksu (F5) in nato še v drugih regijah. Do ak-
            tivacije pride med ciljno usmerjeno dejavnostjo, kot je seganje za pred-
            metom. Zrcalni nevroni se aktivirajo tudi ob opazovanju, imitaciji ali
            predstavljanju nekega gibanja. Gre za avtomatičen proces, ki prispeva k
            razumevanju vedenja drugih (Jankowiak-Siuda idr., 2011). Dokazi o sis-
            temu zrcalnih nevronov pri ljudeh so šibki. Kritiki poudarjajo, da do akti-
            vacije pride tudi pri opazovanju robota oz. nenaravnega gibanja, odziv je
            pasiven, v razumevanje dejavnosti so vključeni tudi drugi nevralni meha-
            nizmi (Hickok, 2015). Primarno se torej aktivira avtonomen vrojeni sis-
            tem, kjer emocionalni dražljaj sproži somatski odziv, minimalno odvisen
            od subjektovih namenov, visceralne in vedenjske spremembe so podobne
            stanju opazovanca (primer: interakcija mama – dojenček, kjer se njuni av-
            tonomni živčevji uskladita in delujeta sinhrono). Temu lahko sledita pro-
            ces, kontroliran od zgoraj navzdol, in ciljno orientirana dejavnost. Višje
            možganske strukture omogočajo kognitivno perspektivo, vključujoč oce-
            no avtonomnega odziva, odnosa z opazovancem, okoliščin in prioritet,
            primerjavo s preteklimi izkušnjami ter pričakovanje določenih izidov.
            Lahko se pridruži metakognitivna dejavnost, redko pa sekundarni proces
            deluje samostojno, mimo upoštevanja avtonomnega odziva (Heyes, 2018).
                 Raziskave moralnosti in empatije poročajo o aktivnosti številnih mo-
            žganskih struktur oz. sistemov, kot so periakveduktna sivina, limbični
            sistem, bazalni gangliji, cingulatni korteks in posamezni deli možganske
            skorje. Za afektivno empatijo je značilna povišana aktivnost v amigdali,


            82
   79   80   81   82   83   84   85   86   87   88   89