Page 84 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

živetvenih, emocionalnih in racionalnih. Aktivnost in regulacija se vrši-
ta tako od spodaj navzgor kot od zgoraj navzdol (Yoder in Decety, 2018).
Največ raziskav je bilo opravljenih na področju empatije. Defini-
cij empatije je več, v splošnem se jo opredeljuje kot sposobnost občute-
nja in razumevanja stanja drugega, kar večkrat spremlja čustvena izkuš-
nja opazovalca, ki pa ohranja individualnost in ločenost od opazovanca.
Empatijo spodbudita vizualno doživljanje, lahko le domišljijsko, in tudi
posnemanje dejanj, drže ali govorice opazovanca. Najpogostejše katego-
rije empatije so afektivna empatija (pozitivna in negativna), kognitivna
empatija in empatična skrb. Za posamezno kategorijo so značilne določe-
ne fiziološke spremembe in različna aktivnost v posameznih možganskih
strukturah ter drugačna razmerja hormonov v krvi (Marsh, 2018).
Regulacija sočustvovanja lahko poteka od spodaj navzgor, kjer sen-
zorične informacije sprožijo odziv centralnega živčevja. Najbolj poznan
proces je t. i. zrcaljenje. Zrcalni nevroni so bili prvič identificirani pri opi-
cah, v premotoričnem korteksu (F5) in nato še v drugih regijah. Do ak-
tivacije pride med ciljno usmerjeno dejavnostjo, kot je seganje za pred-
metom. Zrcalni nevroni se aktivirajo tudi ob opazovanju, imitaciji ali
predstavljanju nekega gibanja. Gre za avtomatičen proces, ki prispeva k
razumevanju vedenja drugih (Jankowiak-Siuda idr., 2011). Dokazi o sis-
temu zrcalnih nevronov pri ljudeh so šibki. Kritiki poudarjajo, da do akti-
vacije pride tudi pri opazovanju robota oz. nenaravnega gibanja, odziv je
pasiven, v razumevanje dejavnosti so vključeni tudi drugi nevralni meha-
nizmi (Hickok, 2015). Primarno se torej aktivira avtonomen vrojeni sis-
tem, kjer emocionalni dražljaj sproži somatski odziv, minimalno odvisen
od subjektovih namenov, visceralne in vedenjske spremembe so podobne
stanju opazovanca (primer: interakcija mama – dojenček, kjer se njuni av-
tonomni živčevji uskladita in delujeta sinhrono). Temu lahko sledita pro-
ces, kontroliran od zgoraj navzdol, in ciljno orientirana dejavnost. Višje
možganske strukture omogočajo kognitivno perspektivo, vključujoč oce-
no avtonomnega odziva, odnosa z opazovancem, okoliščin in prioritet,
primerjavo s preteklimi izkušnjami ter pričakovanje določenih izidov.
Lahko se pridruži metakognitivna dejavnost, redko pa sekundarni proces
deluje samostojno, mimo upoštevanja avtonomnega odziva (Heyes, 2018).
Raziskave moralnosti in empatije poročajo o aktivnosti številnih mo-
žganskih struktur oz. sistemov, kot so periakveduktna sivina, limbični
sistem, bazalni gangliji, cingulatni korteks in posamezni deli možganske
skorje. Za afektivno empatijo je značilna povišana aktivnost v amigdali,

82