Page 82 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

            šljujoči« možgani) se razvija do pozne adolescence, do približno 25. leta
            starosti. Sinaptične povezave se oklestijo, saj je delovanje možganov izje-
            mno energetsko zahtevno, ohranijo se nevronski tokokrogi, ki so vklju-
            čeni v ponavljajoča se dejanja oz. jih posameznik redno uporablja. Pri tem
            je okolica, vključno s starši ali z drugimi skrbniki, pomemben dejavnik,
            ki vpliva na potek zorenja izjemno nevroplastičnih otrokovih možganov
            (Innocenti, 2022). Še več, okoljski dejavniki lahko posežejo celo v spremi-
            njanje izražanja genov, kjer po načelu epigenetskega označevanja utišajo
            ali aktivirajo ekspresijo posameznih genov, kar lahko vodi v spremembo
            koncentracije, aktivnosti in stabilnosti njihovih produktov – proteinov
            (Fujisawa idr., 2019).

                 Moralnost kot biosocialni konstrukt
            Razvoj moralne občutljivosti izhaja iz kompleksnega prepleta emocional-
            nih, kognitivnih in socialnih komponent, ki so plod evolucije, bioloških
            procesov in kulturne zgodovine. K razumevanju razvoja etičnosti človeka
            je pomembno prispevalo preučevanje majhnih skupnosti lovcev – nabi-
            ralcev ter zapisov starodavnih kultur. V kombinaciji Darwinove filozofije
                                                            2
            in MacLeanove teorije o možganih Darcy Narvaez  (2018) v svoji troedi-
            ni teoriji etičnosti (angl. triune ethics theory) poudarja tri orientacije: eti-
            ko varnosti, kjer so vključeni ekstrapiramidalni živčni sistem in spodnja
            limbična regija ter možgansko deblo (preživetveni mehanizmi, instinkti),
            etiko delovanja z aktivnostjo v višjem limbičnem sistemu (socialne emo-
            cije, odnosi, odprtost) in etiko domišljije s centri v prefrontalnem kor-
            teksu (kognitivne funkcije, zavzemanje perspektive). Okolje nudi stal-
            no stimulacijo za prilagajanje organizma na fiziološki in vedenjski ravni.
            Utelešene izkušnje, zlasti v zgodnjem razvoju, so kritičnega pomena za
            oblikovanje nevrobioloških funkcij, ki so v ozadju dinamične moralne na-
            ravnanosti. Skozi več milijonov let so se oblikovale razvojne niše, kjer je
            otroku zagotovljeno varno, ljubeče okolje, ki se hitro odziva na primar-
            ne potrebe in nudi pestro senzorno stimulacijo ter priložnosti za učenje
            (Narvaez, 2017).
                 Pomembno je izpostaviti pomen človeškega dotika za zdrav razvoj
            čustvovanja, regulacije stresa in občutka za moralnost. Pomanjkanje so-
            cialnih stikov in afektivnega dotika lahko vodi v motnje v psihofizičnem

            2    Darcy Narvaez (2018) povezuje biologijo in psihologijo oz. evolucijsko psihologi-
                 jo. Drugi avtorji so ali bolj nevrološko (biološko) ali bolj psihološko usmerjeni. Kot
                 primer zato navajamo njo, saj dobro združuje več konceptov ter izpostavlja načela,
                 o katerih pišemo v pričujočem prispevku.

            80
   77   78   79   80   81   82   83   84   85   86   87