Page 82 - Poštuvan Vita, Cerce Mojca. Ur. 2023. Psiholog v dilemi: eticne vsebine in eticna zavest v praksi. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

psiholog v dilemi: etične vsebine in etična zavest v praksi

šljujoči« možgani) se razvija do pozne adolescence, do približno 25. leta
starosti. Sinaptične povezave se oklestijo, saj je delovanje možganov izje-
mno energetsko zahtevno, ohranijo se nevronski tokokrogi, ki so vklju-
čeni v ponavljajoča se dejanja oz. jih posameznik redno uporablja. Pri tem
je okolica, vključno s starši ali z drugimi skrbniki, pomemben dejavnik,
ki vpliva na potek zorenja izjemno nevroplastičnih otrokovih možganov
(Innocenti, 2022). Še več, okoljski dejavniki lahko posežejo celo v spremi-
njanje izražanja genov, kjer po načelu epigenetskega označevanja utišajo
ali aktivirajo ekspresijo posameznih genov, kar lahko vodi v spremembo
koncentracije, aktivnosti in stabilnosti njihovih produktov – proteinov
(Fujisawa idr., 2019).

Moralnost kot biosocialni konstrukt
Razvoj moralne občutljivosti izhaja iz kompleksnega prepleta emocional-
nih, kognitivnih in socialnih komponent, ki so plod evolucije, bioloških
procesov in kulturne zgodovine. K razumevanju razvoja etičnosti človeka
je pomembno prispevalo preučevanje majhnih skupnosti lovcev – nabi-
ralcev ter zapisov starodavnih kultur. V kombinaciji Darwinove filozofije
2
in MacLeanove teorije o možganih Darcy Narvaez (2018) v svoji troedi-
ni teoriji etičnosti (angl. triune ethics theory) poudarja tri orientacije: eti-
ko varnosti, kjer so vključeni ekstrapiramidalni živčni sistem in spodnja
limbična regija ter možgansko deblo (preživetveni mehanizmi, instinkti),
etiko delovanja z aktivnostjo v višjem limbičnem sistemu (socialne emo-
cije, odnosi, odprtost) in etiko domišljije s centri v prefrontalnem kor-
teksu (kognitivne funkcije, zavzemanje perspektive). Okolje nudi stal-
no stimulacijo za prilagajanje organizma na fiziološki in vedenjski ravni.
Utelešene izkušnje, zlasti v zgodnjem razvoju, so kritičnega pomena za
oblikovanje nevrobioloških funkcij, ki so v ozadju dinamične moralne na-
ravnanosti. Skozi več milijonov let so se oblikovale razvojne niše, kjer je
otroku zagotovljeno varno, ljubeče okolje, ki se hitro odziva na primar-
ne potrebe in nudi pestro senzorno stimulacijo ter priložnosti za učenje
(Narvaez, 2017).
Pomembno je izpostaviti pomen človeškega dotika za zdrav razvoj
čustvovanja, regulacije stresa in občutka za moralnost. Pomanjkanje so-
cialnih stikov in afektivnega dotika lahko vodi v motnje v psihofizičnem

2 Darcy Narvaez (2018) povezuje biologijo in psihologijo oz. evolucijsko psihologi-
jo. Drugi avtorji so ali bolj nevrološko (biološko) ali bolj psihološko usmerjeni. Kot
primer zato navajamo njo, saj dobro združuje več konceptov ter izpostavlja načela,
o katerih pišemo v pričujočem prispevku.

80