Page 23 - Enakost spolov: premisleki in izzivi
P. 23
do Kotnik Težave s spoli: kritika binarne enakosti spolov
Univerza na Primorskem, Prispevek preizprašuje, kaj je enakost spolov, zakaj se jo (še vedno) misli v (cis)bi-
Fakulteta za humanistične študije narni perspektivi in kaj bi v družbi lahko premaknila, če bi se jo mislilo (ali za-
University of Primorska, čelo misliti) v (trans)nebinarni perspektivi. Enakost spolov je v nedavnih znan-
Faculty of Humanities stvenih, pravnih, političnih in družbenoaktivističnih utemeljitvah najpogosteje
vlado.kotnik@fhs.upr.si opredeljena kot družbena praksa zagotavljanja enake obravnave in enakih mož-
nosti vseh ljudi ne glede na spol. Ideja enakosti spolov se kot akademski koncept,
Enakost spolov: pravna kategorija in politično načelo dandanes nanaša na stanje vsesplošne ena-
premisleki in izzivi kosti v družbi ne glede na spol, zlasti pa v zvezi s statusom, pravicami in mo-
Povzetki posveta o enakosti spolov žnostmi ljudi. Toda njeni zgodovinski izvori so v ključni povezavi s prizadevanji
za vključujočo univerzo in družbo za sistemsko, strukturno oz. institucionalno odpravo neenakosti žensk v razmerju
Koper, 15. november 2023 do moških. Enakost spolov kot enakost žensk in moških tako že nekaj desetletij
Gender Equality: velja za predpogoj ter pokazatelja pluralnega demokratičnega razvoja, družbene
Considerations and Challenges strpnosti in blaginje, hkrati pa je nujno politično načelo za zagotavljanje človeko-
Abstracts of the Symposium vih pravic. Kot pravni in politični koncept enakost spolov zadeva vsa ključna pod-
on Gender Equality for an Inclusive ročja družbenega življenja, od zasebnega do javnega, torej od družine (enakopra-
University and Society ven spolni položaj v zakonski/izvenzakonski skupnosti, enakovredna delitev dela
Koper, 15 November 2023 v gospodinjstvu, pravično vrednotenje dela ipd.), politike (enaka oz. uravnote-
žena zastopanost spolov v političnem odločanju, enake državljanske pravice ipd.)
do ekonomije (enakovreden dostop do temeljnih dobrin, enako plačilo za enako
delo, odprava spolne nepristranosti na delovnem mestu ipd.). Toda že bežen pre-
gled tujih, zlasti pa domačih referenčnih virov na temo enakosti spolov razkrije
temeljno potezo mišljenja enakosti spolov: cisbinarno in cisnormativno zazna-
movanost koncepta (enakost med spoloma, enakost dveh spolov), ki poleg žensk
in moških ne vključuje ostalih spolov oz. spolnih identitet, torej identitet zunaj
spolnega cisbinarizma in cisnormativizma. Stalna besedna zveza »enakost spo-
lov« kot prevod angleške krilatice gender equality v slovenskih rabah deluje var-
ljivo obetajoče pluralno, celo v primerih evidentne pomenske izpraznjenosti, pre-
računljivega površinskega sklicevanja in gole konjunkturne eksploatacije. Pričara
namreč iluzijo o pluralnosti spolov. A pri prevladujočih rabah omenjene skovanke
praviloma ne gre za množinsko, ampak pretežno ali kar izključno dvojinsko obliko
rodilniškega prilastka. Slednja v resnici razkriva dediščino tega, kako se spol misli
v okviru diskurzov o enakosti spolov. Misli se ga (še vedno) refleksno, normativno,
cisspolno in binarno, ne (še) refleksivno, inkluzivno, transspolno in nebinarno. Bi-
narna enakost spolov ima težave s spoli, ko spontano ali normativno pristaja na
idejo dveh spolov. Če naj bi bila glavni cilj ukrepov glede »enakosti spolov« vse-
splošna enaka in popolnoma enakopravna obravnava ljudi v družbi ter na vseh
področjih človekovega udejstvovanja ne glede na spol (še zlasti akademska okolja
naj bi bila pri tem zgled), potem mora ideja enakosti spolov v teoriji in praksi, v de-
klarativnih zagovorih in dejanskih izvedbah dobiti svoje pluralnejše nadaljevanje.
Predstavljena bo ideja transenakosti spolov kot različica pluralnega, refleksivnega
in vključujočega razumevanja enakosti spolov ter podana presoja akcijskih na-
črtov enakosti spolov treh slovenskih javnih univerz v perspektivi transenakosti
spolov.
Ključne besede: enakost spolov, transspolnost, univerza
Trouble with Genders:
A Critique of Binary Gender Equality
This paper reconsiders what gender equality is, why it is (still) thought of in a
(cis)binary perspective, and what it could change in society if it were (or started
to be) thought of in a (trans)non-binary perspective. Gender equality is most of-
ten defined in recent scientific, legal, political and social activist arguments as the
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.11 23
Univerza na Primorskem, Prispevek preizprašuje, kaj je enakost spolov, zakaj se jo (še vedno) misli v (cis)bi-
Fakulteta za humanistične študije narni perspektivi in kaj bi v družbi lahko premaknila, če bi se jo mislilo (ali za-
University of Primorska, čelo misliti) v (trans)nebinarni perspektivi. Enakost spolov je v nedavnih znan-
Faculty of Humanities stvenih, pravnih, političnih in družbenoaktivističnih utemeljitvah najpogosteje
vlado.kotnik@fhs.upr.si opredeljena kot družbena praksa zagotavljanja enake obravnave in enakih mož-
nosti vseh ljudi ne glede na spol. Ideja enakosti spolov se kot akademski koncept,
Enakost spolov: pravna kategorija in politično načelo dandanes nanaša na stanje vsesplošne ena-
premisleki in izzivi kosti v družbi ne glede na spol, zlasti pa v zvezi s statusom, pravicami in mo-
Povzetki posveta o enakosti spolov žnostmi ljudi. Toda njeni zgodovinski izvori so v ključni povezavi s prizadevanji
za vključujočo univerzo in družbo za sistemsko, strukturno oz. institucionalno odpravo neenakosti žensk v razmerju
Koper, 15. november 2023 do moških. Enakost spolov kot enakost žensk in moških tako že nekaj desetletij
Gender Equality: velja za predpogoj ter pokazatelja pluralnega demokratičnega razvoja, družbene
Considerations and Challenges strpnosti in blaginje, hkrati pa je nujno politično načelo za zagotavljanje človeko-
Abstracts of the Symposium vih pravic. Kot pravni in politični koncept enakost spolov zadeva vsa ključna pod-
on Gender Equality for an Inclusive ročja družbenega življenja, od zasebnega do javnega, torej od družine (enakopra-
University and Society ven spolni položaj v zakonski/izvenzakonski skupnosti, enakovredna delitev dela
Koper, 15 November 2023 v gospodinjstvu, pravično vrednotenje dela ipd.), politike (enaka oz. uravnote-
žena zastopanost spolov v političnem odločanju, enake državljanske pravice ipd.)
do ekonomije (enakovreden dostop do temeljnih dobrin, enako plačilo za enako
delo, odprava spolne nepristranosti na delovnem mestu ipd.). Toda že bežen pre-
gled tujih, zlasti pa domačih referenčnih virov na temo enakosti spolov razkrije
temeljno potezo mišljenja enakosti spolov: cisbinarno in cisnormativno zazna-
movanost koncepta (enakost med spoloma, enakost dveh spolov), ki poleg žensk
in moških ne vključuje ostalih spolov oz. spolnih identitet, torej identitet zunaj
spolnega cisbinarizma in cisnormativizma. Stalna besedna zveza »enakost spo-
lov« kot prevod angleške krilatice gender equality v slovenskih rabah deluje var-
ljivo obetajoče pluralno, celo v primerih evidentne pomenske izpraznjenosti, pre-
računljivega površinskega sklicevanja in gole konjunkturne eksploatacije. Pričara
namreč iluzijo o pluralnosti spolov. A pri prevladujočih rabah omenjene skovanke
praviloma ne gre za množinsko, ampak pretežno ali kar izključno dvojinsko obliko
rodilniškega prilastka. Slednja v resnici razkriva dediščino tega, kako se spol misli
v okviru diskurzov o enakosti spolov. Misli se ga (še vedno) refleksno, normativno,
cisspolno in binarno, ne (še) refleksivno, inkluzivno, transspolno in nebinarno. Bi-
narna enakost spolov ima težave s spoli, ko spontano ali normativno pristaja na
idejo dveh spolov. Če naj bi bila glavni cilj ukrepov glede »enakosti spolov« vse-
splošna enaka in popolnoma enakopravna obravnava ljudi v družbi ter na vseh
področjih človekovega udejstvovanja ne glede na spol (še zlasti akademska okolja
naj bi bila pri tem zgled), potem mora ideja enakosti spolov v teoriji in praksi, v de-
klarativnih zagovorih in dejanskih izvedbah dobiti svoje pluralnejše nadaljevanje.
Predstavljena bo ideja transenakosti spolov kot različica pluralnega, refleksivnega
in vključujočega razumevanja enakosti spolov ter podana presoja akcijskih na-
črtov enakosti spolov treh slovenskih javnih univerz v perspektivi transenakosti
spolov.
Ključne besede: enakost spolov, transspolnost, univerza
Trouble with Genders:
A Critique of Binary Gender Equality
This paper reconsiders what gender equality is, why it is (still) thought of in a
(cis)binary perspective, and what it could change in society if it were (or started
to be) thought of in a (trans)non-binary perspective. Gender equality is most of-
ten defined in recent scientific, legal, political and social activist arguments as the
https://doi.org/10.26493/978-961-293-295-4.11 23
