Page 136 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

in Gabrovec (2020), Gabrovec in Kovačič (2021), Kladnik (2011), Černe in
Kušar (2012), Ivanjšič, Sonja Škornik in Kaligarič (2013) ter Božič (2016).
Kovačič in Gabrovec (2020) sta ugotovila, da je tema priljubljena tudi pri
študentih geografije, ki so v svojih zaključnih delih večkrat ugotavlja-
li spremembe rabe zemljišč, skupaj z njihovimi vzroki in posledicami na
različnih območjih Slovenije.
S to tematiko so se ukvarjali tudi študenti univerzitetnega študijske-
ga programa Geografija 1. stopnje pri učni enoti Terenski seminar Istra
med letoma 2011 in 2021. Da so spoznali in uporabili metodo terenskega
kartiranja, so za izbrane izseke Movraške vale popisovali rabo zemljišč po
parcelah in jo prikazali na zemljevidih, nato pa s kabinetnim delom na-
redili primerjavo s franciscejskim katastrom. Pri terenskem delu v letu
2021 smo se osredinili predvsem na spoznavanje pogojev za gojenje kul-
turnih rastlin. Opazovali smo, katere lege so izbrane za zasaditve s trto,
za mlade nasade z oljkami, kje so njive in pridelavi česa so namenjene, kaj
porašča površine, ki niso več košene oz. obdelane, kje je zaraščanje, so-
deč po višini in gostoti lesnatih vrst, starejše itn. Ugotavljanje sprememb
rabe zemljišč smo nato razširili še na Rakitovec in v nadaljevanju pred-
stavljamo rezultate za vsa tri naselja v jugovzhodnem delu Mestne občine
Koper, tj. Dvore, Movraž in Rakitovec. S pomočjo zemljevidov franciscej-
skega katastra in prostorskih podatkov Ministrstva za kmetijstvo, goz-
darstvo in prehrano ter s podporo geografskih informacijskih sistemov
smo ugotavljali spremembe rabe med stanjem pred 200 leti in v letu 2022.
V razpravi smo procese, ki so povzročili spremembe, poskušali vsaj delo-
ma pojasniti z odgovori intervjuvancev, ki se večinoma nanašajo na ob-
dobje zadnjih 60 let.

2 Metode dela
Med najpomembnejše vire za pridobivanje podatkov o rabi zemljišč, ka-
mor sodijo različni pisni, slikovni, statistični, fotografski, satelitski ali
kartografski viri, spada zemljiški kataster (Petek 2005). To je osnovna
evidenca podatkov o zemljiščih ali parcelah, ki so določene z mejo parce-
le in s parcelno številko. Meje parcele so kartografsko prikazane kot da-
ljice, ki obdajajo poligon in razmejujejo zemljišče posamezne parcele od
1
sosednjih. Predhodniki zemljiškega katastra so bili srednjeveški urbarji,
ki so predstavljali popise dajatev po kmetijah. Kasneje so zaradi potrebe
1 Spl. stran Ministrstva za javno upravo Odprti podatki Slovenije:
https://podatki.gov.si/dataset/zemljiski-kataster.

136