Page 137 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

po boljši evidenci zemljišč ter ureditve zemljiških razmer in davščin nas-
tali katastrski operati (Petek 2005). Na območju Slovenije so začeli kata-
strske operate uvajati pod vodstvom cesarice Marije Terezije in cesarjev
Jožefa II. ter Franca I., po katerih so tudi poimenovani terezijanski, jože-
finski in franciscejski kataster. Slednji je bil najavljen s cesarskim paten-
tom 23. decembra 1817 in je bil za slovensko ozemlje, ki je takrat spada-
lo pod avstrijski del monarhije, v večini izdelan do leta 1828, medtem ko
je za Primorsko nastajal med letoma 1811 in 1869 (Petek in Urbanc 2004).
Franciscejski kataster je obsegal kartografski del, ki je nastal na osno-
vi geodetskih izmer in je vključeval zemljevide v merilu 1 : 2880, kjer so
z različnimi barvami in simboli prikazane prevladujoče rabe parcel (slika
1). Zemljiške mape je dopolnjeval še pisni del katastra, ki je poleg podat-
kov o meji katastrske občine in lastništvu parcel vključeval tudi del z opi-
si namembnosti oz. rabe zemljišč. Ta je po franciscejskem katastru vklju-
čevala njive, travnike, pašnike, gozdove, vinograde, sadovnjake, mešane
kulture, zelenjavne vrtove, okrasne vrtove, nasade hmelja in tobaka, mo-
čvirja, kamnolome, stavbe, vodovje itn. (Petek 2005). Za analizo rabe ze-
mljišč v začetku 19. stoletja smo uporabili georeferencirani kartografski
del franciscejskega katastra za omenjena naselja, do katerega smo dosto-

Slika 1: Izsek franciscejskega katastra za območje Movraža
(Ministrstvo za kulturo, Arhiv Republike Slovenije b. l.)

137