Page 141 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Spremembe rabe zemljišč v naseljih Dvori, Movraž in Rakitovec v zadnjih 200 letih

3 Geografski oris naselij in pripadajočih zemljišč
Izbrana tri naselja, Dvori, Movraž in Rakitovec, ležijo na skrajnem ju-
govzhodnem delu slovenske Istre in Kraškega roba, ob meji z Republiko
Hrvaško. Lega na kraškem delu slovenske Istre, ki je hkrati zelo oddaljena
od morja, reliefno razgibana (slika 3) in v primeru Rakitovca tudi najvišja
med naselji v slovenski Istri, daje območju svojstven značaj, opazno raz-
ličen od flišnega gričevja in obalnih predelov (Brečko Grubar in Kovačič
2021). Naselji Dvori in Movraž ležita na višini okoli 220 m, prvo na ju-
govzhodnem, drugo na severozahodnem robu Movraške vale z nadmor-
sko višino med 160 in 200 m, nad naseljema pa se dviga strmo pobočje
Rakitovsko-Movraškega krasa z nadmorskimi višinami okoli 450 m. Nad
Dvori se pobočje Strmec vzpne do mejnega vrha Stražnica (493 m), pod
njimi je strm rob najnižjega dela vale, proti zahodu pa položnejše pobočje
kraškega hrbta z vrhom Veli Badin (359 m). Pripadajoča zemljišča obsega-
jo, poleg že omenjenega pobočja, še del uravnave Rakitovsko-Movraškega
krasa, zemljišča v vali in na zahodnem pobočju nad njo. Movraž z ve-
čjim delom leži na vršaju potoka Slivje, ki izvira pod Kukom (450 m), s
spodnjim pa sega v severni del vale. Naselju pripadajoča zemljišča sega-
jo na Rakitovsko-Movraški kras, na severno obrobje Movraške vale pro-
ti Smokvici, proti zahodu na pobočje sv. Kvirika (408 m) in v Movraško
valo. Rakitovec leži 300 m višje od Dvorov in Movraža, pod kraško urav-
navo Slavniškega hribovja s Čičarijo oz. Kojniško-Žbevniškega hribovja,
na nadmorski višini okoli 520 m. Mlajši del naselja je nastal ob železni-
ški progi, ki je leta 1876 povezala Divačo s Puljem. Pripadajoča zemljišča
obsegajo parcele na strmem pobočju z vmesnimi izravnavami severno in
severovzhodno nad vasjo ter na kraški uravnavi, ki jo domačini imenu-
jejo Gora, z nadmorskimi višinami okoli 800 m, v ozki, plitvi suhi doli-
ni Rakitovske vale pod vasjo in na severozahodnem pobočju, ki se izteče
v uravnavo Rakitovsko-Movraškega krasa (Geodetska uprava Republike
Slovenije 1995a).
Za geološko zgradbo območja je značilna t. i. luskasta narivna zgrad-
ba Čičarije, kjer se čela narivnih lusk nizajo v dinarski smeri od severoza-
hoda proti jugovzhodu in so v pokrajini vidne kot strme stopnje, ponekod
tudi kot nižje stene. Največ serij lusk je moč določiti prav na profilu med
Movražem in Kojnikom. Poleg prevladujočega apnenca so v kamninski
zgradbi prisotni tudi fliš oz. predvsem laporovec ter koluvialni sedimenti,
odloženi ob vznožju pobočij. V pasovih, kjer je bila razgaljena pod apnen-
častimi narivi ležeča flišna podlaga, so zunanji dejavniki površje zniža-

141