Page 138 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2

2
pali preko portala GIS GeoHUB-SI . To je državni portal prostorskih po-
datkov in aplikacij, na katerem so objavljene vsebine, povezane s prosto-
rom, v obliki GIS-servisov in so jih državne institucije dale v souporabo
za interno ali splošno javnost. V GIS-programu ArcGIS Desktop 10.7 smo
na njegovi osnovi digitalizirali parcele in njihove meje za vsa tri nase-
lja ter tako dobili zemljiškokatastrski prikaz parcel z začetka 19. stoletja,
sestavljen iz 5.977 parcel. Vsaki parceli smo v atributni preglednici pripi-
sali naslednje spremenljivke: številka parcele, raba zemljišč v času franci-
scejskega katastra, določena na osnovi legende franciscejskega katastra,
površina posamezne parcele in naselje, ki mu posamezna parcela pripa-
da. Sledilo je združevanje kategorij rabe zemljišč, tako v prostorsko-po-
datkovnem sloju rabe iz leta 1818 kot v prostorsko-podatkovnem sloju
rabe zemljišč iz leta 2022. Na osnovi pripravljenih podatkov je bila izdela-
na prostorska analiza rabe zemljišč za primerjani leti, rezultati pa prika-
zani na zemljevidih.
Obstoječo rabo zemljišč smo povzeli iz prostorskega sloja dejanske
rabe tal iz leta 2022, ki smo ga pridobili pri Ministrstvu za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-
hrano b. l.) in ga nato z računalniškim izrezom parcel po mejah preuče-
vanih naselij prilagodili na obravnavano območje. Ker se kategorije rabe
zemljišč med preteklo in obstoječo rabo razlikujejo, neposredna primer-
java ni bila mogoča in potrebno je bilo združevanje različnih rab v sku-
pine. Zgledovali smo se po uporabljeni metodologiji Petka (2005; 2007)
in pregledali klasifikacijo, ki sta jo za potrebe svoje raziskave oblikovala
Gabrovec in Kumer (2019), ter opredelili devet kategorij rabe (preglednica
1). Pri razvrščanju smo se ponekod odločili drugače od omenjenih avtor-
jev. Tako smo npr. travnik in pašnik z grmovjem uvrstili pod grmičevje
ter travnik in pašnik z gozdnim drevjem pod gozd. Te kategorije pokriva-
jo strma in/ali kamnita zemljišča, ki so bila manj primerna za pašo, kveč-
jemu za drobnico, oz. neprimerna za košnjo. Menimo, da travinje ni bilo
vodilna kategorija, verjetneje sta bila to panjevski gozd in grmovje, ki sta
bila vir lesa za kurjavo.
Ugotovljene spremembe v rabi zemljišč smo preverili z intervjuji
s starejšimi sogovorniki (slika 2). Delno strukturirani intervjuji so bili
namenjeni spoznavanju, kako sogovorniki ocenjujejo pogoje za kmeto-
vanje in ali so se ti z uporabo kmetijske mehanizacije ter umetnih gno-
jil pomembno izboljšali. Glede na to, da je bila nekdaj živinoreja najpo-

2 Spl. stran: https://gisportal.gov.si/portal/home/.

138