Page 17 - Koderman, Miha, Poklar, Mojca, ur. 2023. Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Ranljivost slovenske obale glede na dvigajočo se gladino morja

Indeks CVI obsega sedem spremenljivk, tj. dejavnikov fizične ranlji-
vosti obale glede dvigajoče gladine morja v Združenih državah Amerike.
Spremenljivke so obsegale površje (nadmorsko višino), kamnine (litolo-
gijo), geomorfologijo, erozijo/akumulacijo, razpon plimovanja, višino va-
lov in relativne spremembe morske gladine. Metodo so kasneje izboljša-
li in pri izračunu indeksa, namesto začetnih sedem, upoštevali trinajst
spremenljivk, razvrščenih v tri razrede (Gornitz idr. 1994). Obe metodi
omogočata razvrščanje odsekov obale glede na njihov potencial za spre-
membo, nastalo zaradi dvigajoče se gladine morja. Vsaka izbrana spre-
menljivka je glede na svoj prispevek k ranljivosti obale ocenjena na le-
stvici od 1 do 5, pri čemer 1 označuje najnižjo, 5 pa najvišjo ranljivost.
Vrednosti indeksa ranljivosti so nato izračunane z razširitvijo geometrič-
ne sredine.
Omenjeni raziskavi (Gornitz, White in Cushman 1991; Gornitz idr.
1994) sta predstavljali osnovo za nadaljnje raziskave. Thieler in Erika
Hammar-Klose (1999) sta preoblikovala predlagani indeks in ga prilago-
dila uporabi na različnih prostorskih ravneh. Od takrat so bile izvede-
ne številne ocene ranljivosti obal po vsem svetu (Diez, Perillo in Piccolo
2007; Aboudha in Woodroffe 2010; De Serio idr. 2018; Mohamed 2020;
Rocha, Antunes in Catita 2020), kjer so avtorji izvirni indeks prilagodi-
li glede na namen svoje raziskave in posebnosti obravnavanega obalne-
ga območja. Tudi v naši bližini so bile izvedene raziskave s pomočjo me-
tode, ki temelji na indeksu obalne ranljivosti. Z ranljivostjo italijanske
obale so se med drugimi ukvarjali Daniela Pantusa idr. (2018), Sekovski
idr. (2020), Elisa Furlan idr. (2021), na Hrvaškem pa je bila izvedena razi-
skava ranljivosti obale Baške na otoku Krk (Ružić idr. 2019).
Glede na predvideno dviganje gladine morja se tudi slovenska oba-
la ne bo mogla izogniti negativnim posledicam, ki jih prinaša dvigajoča
se morska gladina. Pričakujemo, da bodo abrazijski procesi na prevladu-
joči visoki obali še aktivnejši, nizko obalo, ki je večinoma urbanizirana,
pa bodo pogosteje in v večjem obsegu ogrožale poplave morja, zato bo
treba čim prej sprejeti ukrepe zaščite in prilagajanja. Kljub temu da je za
slovensko obalo ugotovljena izpostavljenost poplavam morja in eroziji
(Kolega 2009; Šegina, Komac in Zorn 2012; Kovačič, Kolega in Brečko
Grubar 2016; Verbovšek idr. 2021), je ocenjevanje njene ranljivosti šele v
začetni fazi. Prvi izvedeni poskus ranljivosti (Poklar in Brečko Grubar
2023) predstavlja osnovo za izboljšano obliko indeksa ranljivosti sloven-
ske obale, predstavljeno v tem prispevku. Z vključitvijo nove spremenljiv-

17